¹ Zato se, pustivši začetek besede Kristusove, obrnimo k popolnosti, da ne polagamo zopet temelja z izpreobrnjenjem od mrtvih del in z vero v Boga,

² z naukom o krstih in o pokladanju rok in o vstajenju mrtvih in o večni sodbi.

³ In to bomo storili, ako le Bog privoli.

⁴ Kajti nemogoče je take, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili dar nebeški in so postali deležni svetega Duha

⁵ in okusili dobro besedo Božjo in prihodnjega sveta moči,

⁶ in so odpadli, zopet obnoviti v izpokorjenje, ker sami zase iznova križajo Sina Božjega in ga očitno sramote.

⁷ Kajti zemlja, katera pije dež, ki često nanjo pada, in rodi koristno zelišče tistim, zaradi katerih se tudi obdeluje, dobiva blagoslov od Boga.

⁸ Ako pa rodi trnje in osat, je zavržena in blizu prokletja, ki mu je konec požig.

⁹ Prepričani pa smo o vas, ljubljeni, da ste v boljšem stanju, ki pospešuje vaše zveličanje, čeprav tako govorimo.

¹⁰ Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.

¹¹ Želimo pa, da vsak izmed vas kaže isto gorečnost, da ohrani popolno gotovost upanja do konca:

¹² da se ne polenite, temuč postanete posnemalci njih, ki so po veri in stanovitnosti podedovali obljube.

¹³ Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni imel pri kom večjem priseči,

¹⁴ govoreč: „Resnično, blagoslavljaje te bom blagoslovil in množeč te bom množil“.

¹⁵ In tako je Abraham, stanovitno čakajoč, dosegel izpolnitev obljube.

¹⁶ Ljudje namreč prisegajo pri kom večjem, in vsakega njih prepira konec je prisega v potrditev.

¹⁷ Zato je tudi Bog, hoteč tolikanj obilneje pokazati dedičem obljube neizpremenljivost sklepa svojega, porabil za sredstvo prisego,

¹⁸ da bi po teh dveh neizpremenljivih rečeh, v katerih ni mogoče, da bi Bog lagal, imeli krepko tolažilo mi, ki smo pribežali oprijet se ponujenega nam upanja,

¹⁹ ki ga imamo kakor sidro duše, ki je zanesljivo in trdno in prodira v notranje svetišče za pregrinjalo,

²⁰ kamor je kot predhodnik za nas vstopil Jezus, postavši po redu Melhizedekovem veliki duhovnik na vekomaj.