¹ Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.

² Po njej so namreč predniki prejeli pričanje.

³ Po veri umemo, da so bili svetovi osnovani po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je sedaj vidno.

⁴ Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna; po njej je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal o njegovih darovih, in po njej govori še, dasi je umrl.

⁵ Po veri je bil Enoh umaknjen, da ni videl smrti, in „ni ga bilo najti, ker ga je Bog umaknil“; kajti preden je bil umaknjen, je dobil pričanje, da „je Bogu po volji“.

⁶ Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.

⁷ Po veri je prejel Noe vest po tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.

⁸ Po veri je slušal Abraham, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki ga je imel dobiti v dediščino, in odšel je, ne vedoč, kam pride.

⁹ Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šatorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube;

¹⁰ čakal je namreč mesta, stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog.

¹¹ Po veri je tudi sama Sara zadobila moč, ustanoviti zarod, in je rodila zunaj prave dobe starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil.

¹² Zato se jih je tudi od enega, in to takega, čigar telo je bilo omrtvelo, rodilo mnogo kakor zvezd na nebu in brez števila kakor peska ob morskem bregu.

¹³ V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih od daleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji.

¹⁴ Kateri namreč tako govore, kažejo, da iščejo domovine.

¹⁵ In ko bi se bili spominjali tiste, iz katere so bili izšli, bi bili imeli časa povrniti se.

¹⁶ Sedaj pa hrepene po boljši, to je po nebeški domovini. Zato se jih Bog ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.

¹⁷ Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube,

¹⁸ kateremu se je govorilo: „V Izaku se ti bo imenovalo seme“,

¹⁹ ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega.¹

1. Ali: odkoder ga je tudi prejel v priliki.

²⁰ Po veri je blagoslovil Izak Jakoba in Ezava tudi za prihodnjost.

²¹ Po veri je Jakob umiraje blagoslovil obadva sinova Jožefova in „je molil, sklonjen ob vrh palice svoje“.

²² Po veri je Jožef na smrtni postelji spominjal na izhod sinov Izraelovih in je naročal za kosti svoje.

²³ Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo, in niso se bali ukaza kraljevega.

²⁴ Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove,

²⁵ ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha,

²⁶ in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo.

²⁷ Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.

²⁸ Po veri je napravil velikonočno jagnje in škropljenje s krvjo, da bi se moritelj ne dotaknil njih prvorojencev.

²⁹ Po veri so Izraelci prešli Rdeče morje kakor po suhem; Egipčani pa so bili, poskusivši to, pogoltnjeni.

³⁰ Po veri je padlo zidovje Jeriha po sedemdnevnem obkroževanju.

³¹ Po veri nečistnica Rahab ni poginila z nevernimi, ker je sprejela oglednike v miru.

³² In kaj bi še govoril? Časa namreč mi bo primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju, Davidu in Samuelu in prorokih,

³³ ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela,

³⁴ gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev;

³⁵ žene so dobivale mrtve svoje od mrtvih obujene; drugi pa so bili mučeni in niso marali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje;

³⁶ drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhu tega pa spone in ječe;

³⁷ bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah

³⁸ (njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

³⁹ In vsi ti, dobivši pričanje po veri, niso prejeli izpolnitve obljube,

⁴⁰ ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.