¹ Ta Melhizedek namreč, kralj v Salemu, duhovnik Boga Najvišjega, ki je bil naproti prišel Abrahamu, vračajočemu se s poboja kraljev, in ga blagoslovil,

² ki mu je tudi Abraham podelil desetino od vsega, (njegovo ime se najprej tolmači: ‚kralj pravičnosti‘, potem pa tudi kralj Salema, to je: ‚kralj miru‘,

³ brez očeta je, brez matere, brez rodopisa, nima niti začetka dni niti življenja konca, prispodobljen pa je Sinu Božjemu), ostaja duhovnik za vedno.

⁴ Preudarite pa, kako velik je bil ta, ki mu je Abraham očak dal desetino od najboljšega plena.

⁵ In tisti sinovi Levijevi, ki prejemajo duhovništvo, imajo zapoved, odesetiniti ljudstvo po postavi, to je: brate svoje, dasi so ti tudi izšli iz Abrahamovega ledja;

⁶ on pa, ki ni iz njih rodu, je odesetinil Abrahama in blagoslovil njega, ki je imel obljube.

⁷ A brez vsakega ugovora blagoslavlja večji manjšega.

⁸ In tukaj jemljejo desetine umrjoči ljudje, tam pa on, o katerem se priča, da živi.

⁹ In takorekoč po Abrahamu je bil sam Levi, ki prejema desetine, odesetinjen;

¹⁰ kajti bil je še v očetovih ledjih, ko mu je prišel Melhizedek naproti.

¹¹ Ako se je torej dosegla popolnost po Levijem duhovništvu (na podlagi tega je namreč ljudstvo prejelo postavo), kaka potreba je bila še, da se postavi drugačen duhovnik „po redu Melhizedekovem“ in se ne imenuje po redu Aronovem?

¹² Kajti če se premeni duhovništvo, nastane neogibno tudi izpremena postave.

¹³ Ta namreč, ki se o njem to pravi, je iz drugega rodu, iz katerega ni nihče služil oltarju.

¹⁴ Kajti znano je, da se je rodil Gospod naš iz Jude, kateremu rodu ni Mojzes ničesar govoril zastran duhovništva.

¹⁵ In ta premena se še jasneje vidi, če je po podobi Melhizedekovi postavljen drugačen duhovnik,

¹⁶ ki ni postal duhovnik po pravilu mesene zapovedi, temuč po moči neminljivega življenja;

¹⁷ kajti priča se o njem: „Ti si duhovnik na vekomaj po redu Melhizedekovem“.

¹⁸ S tem je torej odpravljena prejšnja zapoved, ker je bila slabotna in nekoristna,

¹⁹ (kajti postava ni storila ničesar popolnega), vpeljano pa je boljše upanje, po katerem se bližamo Bogu.

²⁰ In v kolikor to ni brez prisege

²¹ (oni namreč so postali duhovniki brez prisege, ta pa s prisego po njem, ki je rekel: „Prisegel je Gospod in ne bo se kesal: Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“),

²² toliko boljše zaveze porok je postal Jezus.

²³ In onih je mnogo postalo duhovnikov, ker je smrt branila enemu vedno ostati;

²⁴ ta pa, ker ostane na vekomaj, ima duhovništvo nepremenljivo.

²⁵ Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.

²⁶ Kajti tak velik duhovnik se nam je tudi spodobil: svet, nedolžen, brezmadežen, ločen od grešnikov in vzvišen nad nebesa;

²⁷ ki mu ni vsak dan potreba, kakor onim velikim duhovnikom, darovati žrtve najprej za svoje, potem za ljudstva grehe: kajti to je storil enkrat za vselej, ko je samega sebe daroval.

²⁸ Postava namreč postavlja za velike duhovnike ljudi, podvržene slabostim, beseda prisege, storjene šele po postavi, pa Sina, popolnoma dovršenega za vekomaj.