¹ To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

² Izobčijo vas iz shodnic; pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja službo Bogu.

³ In to vam bodo delali, ker niso spoznali Očeta, ne mene.

⁴ Ali to sem vam povedal, da bi se, kadar ta ura pride, spomnili tega, da sem vam jaz to rekel. Tega pa vam od začetka nisem povedal, ker sem še bil z vami.

⁵ A sedaj grem k temu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš?

⁶ Temuč ker sem vam to povedal, je vam žalost napolnila srce.

⁷ Ali jaz vam pravim resnico: Bolje vam je, da jaz odidem. Zakaj, če ne odidem, ne pride Tolažnik k vam; če pa odidem, ga pošljem k vam.

⁸ In ko on pride, bo prepričeval svet o grehu in pravičnosti in sodbi;

⁹ o grehu namreč, ker ne verujejo v mene;

¹⁰ o pravičnosti pa, ker grem k Očetu, in me ne boste več videli;

¹¹ o sodbi pa, ker je vojvoda tega sveta obsojen.

¹² Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.

¹³ Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico; ne bo namreč govoril sam od sebe, temuč kar bo slišal, bo govoril, in oznanjeval vam bo prihodnje reči.

¹⁴ On bo mene oslavil, ker od mojega vzame in vam oznani.

¹⁵ Vse, karkoli ima Oče, je moje; zato sem rekel, da vzame od mojega in vam oznani.

¹⁶ Malo, in ne boste me več videli, in zopet malo, in boste me videli.

¹⁷ Tedaj reko nekateri učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli, in: Grem k Očetu.

¹⁸ Govore torej: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj pravi.

¹⁹ Jezus pa spozna, da ga hočejo vprašati, in jim reče: Ali se zato poprašujete med seboj, da sem rekel: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli?

²⁰ Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, a svet se bo radoval; vi pa bodete žalostni, ali žalost vaša se premeni v radost.

²¹ Žena, kadar rodi, ima žalost, ker je prišla njena ura; toda ko porodi dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, da se je rodil človek na svet.

²² Tako tudi vas sedaj objemlje žalost; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne odvzame nihče.

²³ In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično, resnično vam pravim: Karkoli boste Očeta prosili, dá vam v imenu mojem.

²⁴ Doslej niste ničesar prosili v imenu mojem. Prosíte in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.

²⁵ To sem vam povedal v prilikah; ali pride ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, temuč vam bom odkrito oznanjeval o Očetu.

²⁶ Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas.

²⁷ Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.

²⁸ Izšel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.

²⁹ Reko mu učenci njegovi: Glej, sedaj odkrito govoriš in ne praviš nobene prilike.

³⁰ Sedaj vemo, da veš vse in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem verujemo, da si od Boga izšel.

³¹ Odgovori jim Jezus: Ali sedaj verujete?

³² Glej, pride ura, in že je prišla, da se razkropite vsak na svojo stran in mene pustite samega; a nisem sam, ker je Oče z menoj.

³³ To sem vam povedal, da imate mir v meni. Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal.