¹ Bil pa je človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov.

² Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni ž njim.

³ Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.

⁴ Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi?

⁵ Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje.

⁶ Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh.

⁷ Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi.

⁸ Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.

⁹ Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi?

¹⁰ Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš?

¹¹ Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate.

¹² Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške?

¹³ In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

¹⁴ In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov,

¹⁵ da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

¹⁶ Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

¹⁷ Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem.

¹⁸ Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Sina Božjega.

¹⁹ Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna.

²⁰ Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova;

²¹ kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.

²² Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva ž njimi in krščuje.

²³ Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti.

²⁴ Janez namreč še ni bil vržen v ječo.

²⁵ Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju.

²⁶ In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu.

²⁷ Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes.

²⁸ Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim.

²⁹ Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno.

³⁰ On mora rasti, jaz pa se manjšati.

³¹ Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi,

³² in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema.

³³ Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen.

³⁴ Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero.

³⁵ Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko.

³⁶ Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.