^{1 1} Ob istem času so prišli k Jezusu učenci, rekoč: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?«

1. Mr 9,23; Lk 9,46

² In Jezus je k sebi poklical majhnega otroka in ga postavil v sredo mednje

³ ter rekel: »Resnično, povem vam:¹ ›Razen, če se ne spreobrnete in ne postanete kakor majhni otroci, ne boste vstopili v nebeško kraljestvo.‹

1. Mt 19,14; 1 Kor 14,20

⁴ Kdorkoli bo torej samega sebe ponižal kakor ta majhen otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu.

⁵ In kdorkoli bo sprejel enega takšnega majhnega otroka v mojem imenu, sprejema mene.

⁶ Toda kdorkoli bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu in da bi bil potopljen v globino morja.¹

1. Mr 9,42; Lk 17,1-2

⁷ ¶ Gorje svetu zaradi prestopkov! Kajti nujno se mora zgoditi, da prestopki pridejo, toda gorje tistemu človeku, po katerem prestopki prihajajo!

⁸ Zatorej, če te tvoja roka ali tvoje stopalo pohujšuje, ju odsekaj proč in ju vrzi od sebe. Bolje je zate, da v življenje vstopiš šepav ali pohabljen, raje kakor imeti dve roki ali dve stopali in biti vržen v večni ogenj.¹

1. Mt 5,30; Mr 9,45

⁹ In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni in ga vrzi od sebe. Bolje je zate, da vstopiš v življenje z enim očesom, raje kakor imeti dve očesi in biti vržen v peklenski ogenj.

¹⁰ Pazite, da ne prezirate niti enega od teh malčkov, kajti povem vam: ›Da njihovi angeli v nebesih vedno zrejo obraz mojega Očeta, ki je v nebesih.‹

¹¹ Kajti Sin človekov je prišel rešit to, kar je bilo izgubljeno.¹

1. Lk 19,10

¹² Kaj mislite? Če ima človek sto ovac in bi ena od njih zašla ali ne bo pustil devetindevetdesetih in šel v gore in iskal tiste, ki je zašla?¹

1. Lk 15,4

¹³ In če se zgodi, da jo najde, resnično, povem vam, se bolj veseli te ovce kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle.

¹⁴ Točno tako ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi propadel eden izmed teh malčkov.

¹⁵ ¶ Poleg tega,¹ če se bo tvoj brat prekršil zoper tebe, pojdi in mu na samem povej njegovo krivdo med seboj in njim. Če te bo poslušal, si pridobil svojega brata.

1. 3 Mz 19,17; Lk 17,3

¹⁶ Toda če te ne bo poslušal, potem vzemi s seboj dodatno še enega ali dva, da je vsaka beseda lahko potrjena po¹ ustih dveh ali treh prič.

1. 5 Mz 19,15; Jn 8,17; 2 Kor 13,1; Heb 10,28

¹⁷ Če pa jih bo zanemarjal poslušati, povej to cerkvi. Toda če zanemarja poslušati cerkev, naj ti bo kakor¹ pogan in davkar.

1. 1 Kor 5,9; 2 Tes 3,14

¹⁸ Resnično, povem vam:¹ ›Karkoli boste zvezali na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹

1. Jn 20,23; 1 Kor 5,4

¹⁹ Ponovno vam pravim: ›Da če se bosta dva izmed vas na zemlji strinjala glede katerekoli stvari, za katero bosta prosila, bo to storjeno zanju od mojega Očeta, ki je v nebesih.‹

²⁰ Kajti kjer sta dva ali trije zbrani skupaj v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi.«

²¹ ¶ Tedaj je prišel k njemu Peter in rekel: »Gospod, kako pogosto lahko moj brat greši zoper mene in mu jaz odpustim?¹ Do sedemkrat?«

1. Lk 17,4

²² Jezus mu reče: »Ne pravim ti: ›Do sedemkrat,‹ temveč: ›do sedemdesetkrat sedemkrat.‹

²³ ¶ Zato je nebeško kraljestvo podobno nekemu kralju, ki je hotel narediti obračun s svojimi služabniki.

²⁴ In ko je začel z obračunom, so k njemu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov.¹

1. talentov: talent je 28,3 gramov srebra, kar je sto enajst centov.

²⁵ Toda ker ni mogel toliko odplačati, mu je njegov gospodar ukazal, naj bo prodan on in njegova žena in otroci ter vse, kar je imel in se pripravi plačilo.

²⁶ Služabnik je torej padel dol in ga oboževal,¹ rekoč: ›Gospod, imej potrpljenje z menoj in vse ti bom plačal.‹

1. oboževal: ali, rotil.

²⁷ Potem je bil gospodar tega služabnika prevzet s sočutjem in ga izpustil ter mu odpustil dolg.

²⁸ Toda ta isti služabnik je odšel ven in našel enega izmed svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarjev¹ in nanj položil roki ter [ga] prijel za vrat, rekoč: ›Plačaj mi to, kar dolguješ.‹

1. denarjev: rimski denar je 1/18 unče – 1,57 grama, kar je po pet šilingov na unčo 3,5 penijev; okoli štirinajst centov.

²⁹ In njegov soslužabnik je padel dol ob njegovih stopalih in ga rotil, rekoč: ›Imej potrpljenje z menoj in vse ti bom plačal.‹

³⁰ Ta pa ni hotel, temveč je šel in ga vrgel v ječo, dokler ne bi odplačal dolga.

³¹ Ko so torej njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo žalostni in so prišli ter svojemu gospodarju povedali vse, kar se je zgodilo.

³² Tedaj mu je njegov gospodar, potem ko ga je poklical, rekel: ›Oh ti zlobni služabnik, ker si me prosil, sem ti ves ta dolg odpustil;

³³ ali naj ne bi tudi ti prav tako imel sočutje do svojega soslužabnika, prav tako kakor sem jaz imel usmiljenje do tebe?‹

³⁴ In njegov gospodar je bil ogorčen in ga izročil mučiteljem, dokler ne bi odplačal vsega tega, kar mu je bil dolžan.

³⁵ Prav tako bo moj nebeški Oče storil tudi vam, če iz svojih src ne odpustite vsak svojemu bratu njihove prekrške.«