¹ Tedaj so k Jezusu¹ prišli pisarji in farizeji, ki so bili iz Jeruzalema, rekoč:

1. Mr 7,1

² »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročila starešin? Kajti kadar jedo kruh, si ne umijejo svojih rok.«

³ Toda odgovoril jim je in rekel: »Zakaj vi prav tako s svojim izročilom prestopate Božjo zapoved?

⁴ Kajti Bog je zapovedal, rekoč:¹ ›Spoštuj svojega očeta in mater‹ in:² ›Kdor preklinja očeta ali mater, naj življenje konča s smrtjo.‹

1. 2 Mz 20,12; 5 Mz 5,16
2. 2 Mz 21,17; 3 Mz 20,9; Prg 20,20

⁵ Toda vi pravite: ›Kdorkoli bo rekel svojemu očetu ali svoji materi:¹ ›To je dar, s čimerkoli bi ti mogoče imel korist od mene,‹

1. Mr 7,11-12

⁶ in ne spoštuje svojega očeta ali svoje matere, bo prost. Tako ste s svojim izročilom naredili Božjo zapoved brez učinka.

⁷ Vi hinavci, Izaija je dobro prerokoval o vas, rekoč:

⁸ § ›Ti ljudje se s svojimi usti bližajo k meni in me spoštujejo s svojimi ustnicami, toda njihovo srce je daleč od mene.‹¹

1. Iz 29,14

⁹ Toda zaman me obožujejo, učeč nauke človeških zapovedi.«

¹⁰ ¶ ¹ In poklical je množico ter jim rekel: »Poslušajte in razumite:

1. Mr 7,14

¹¹ ›Ni to, kar gre v usta, [kar] omadežuje človeka, temveč to, kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.‹«

¹² Tedaj so prišli njegovi učenci in mu rekli: »Ali veš, da so bili farizeji, potem ko so slišali to govorjenje, užaljeni?«

¹³ Toda odgovoril je in rekel: »Vsaka rastlina, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.¹

1. Jn 15,2

¹⁴ Pustite jih pri miru.¹ Slepi voditelji slepih so. Če pa slepi vodi slepega, bosta oba padla v jarek.«

1. Lk 6,39

^{15 1} Potem je odgovoril Peter in mu rekel: »Pojasni nam to prispodobo.«

1. Mr 7,17

¹⁶ § Jezus pa je rekel: »Ali ste tudi vi še vedno brez razumevanja?

¹⁷ Ali še vedno ne razumete, da karkoli vstopi pri ustih, gre v trebuh in je vrženo ven, v zunanje stranišče?

¹⁸ Toda te besede, ki izvirajo iz ust, prihajajo iz srca in te omadežujejo človeka.

¹⁹ Kajti iz srca izvirajo zle misli, umori, zakonolomstva, prešuštva, tatvine, kriva pričevanja, bogokletja.¹

1. 1 Mz 6,5; 1 Mz 8,21

²⁰ To so stvari, ki omadežujejo človeka, toda jesti z neumitimi rokami človeka ne omadežuje.«

²¹ ¶ ¹ Potem je Jezus odšel od tam in odšel v tirske in sidónske kraje.

1. Mr 7,24

²² In glej, ženska iz Kánaana je prišla iz teh istih krajev ter vpila k njemu, rekoč: »Usmili se me, oh Gospod, ti Davidov Sin. Moja hči je boleče nadlegovana od hudiča.«

²³ Toda on ji ni odgovoril niti besede. In prišli so njegovi učenci ter ga rotili, rekoč: »Pošlji jo proč, ker vpije za nami.«

²⁴ Toda odgovoril je in rekel: »Nisem poslan [k nikomur], razen k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«¹

1. Mt 10,6

²⁵ Potem je prišla in ga oboževala, rekoč: »Gospod, pomagaj mi.«

²⁶ Toda odgovoril je in rekel: »Ni primerno vzeti kruha otrokom in ga vreči psom.«

²⁷ Ona pa je rekla: »Res je, Gospod, vendar psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«

²⁸ Tedaj je Jezus odgovoril in ji rekel: »Oh žena, velika je tvoja vera, zgodi naj se ti, kakor hočeš.« In njena hči je bila ozdravljena od točno tiste ure.

^{29 1} In Jezus je odšel od tam ter prišel v bližino Galilejskega morja in odšel na goro ter se tam usedel.

1. Mr 7,31

^{30 1} In k njemu so prišle velike množice, ki so imele s seboj tiste, ki so bili hromi, slepi, nemi, pohabljeni ter mnoge druge in polagali so jih k Jezusovim stopalom in jih je ozdravil,

1. Iz 35,5

³¹ do take mere, da se je množica čudila, ko so videli nemega spregovoriti, pohabljenega biti zdravega, hromega hoditi in slepega videti. In slavili so Izraelovega Boga.

³² ¶ ¹ Potem je Jezus svoje učence poklical k sebi in rekel: »Sočutje imam do množice, ker že tri dni vztrajajo z menoj in nimajo nič za jesti; in ne bom jih poslal proč tešče, da na poti ne oslabijo.«

1. Mr 8,1

³³ In njegovi učenci so mu rekli: »Od kod naj imamo v divjini tako veliko kruha, za nasičenje tako velike množice?«

³⁴ In Jezus jim reče: »Koliko hlebov imate?« Rekli so: »Sedem in nekaj majhnih rib.«

³⁵ In velel je množici, naj séde na tla.

³⁶ In vzel je sedem hlebov in ribe ter se zahvalil in jih razlomil ter dal svojim učencem, učenci pa množici.

³⁷ In vsi so jedli ter bili nasičeni in pobrali so od ostankov obeda, kar je ostalo, sedem polnih košar.

³⁸ In teh, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, poleg žensk in otrok.

³⁹ In odpustil je množico ter stopil na ladjo in prišel v magadánske kraje.¹

1. [Mr 8,10]