¹ Jezus pa je odgovoril¹ in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel:

1. Lk 14,16; Raz 19,9

² »Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu

³ in poslal je svoje služabnike, da pokličejo na poroko te, ki so bili povabljeni, pa oni niso hoteli priti.

⁴ Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: ›Povejte tem, ki so povabljeni: ›Glejte, pripravil sem svojo večerjo. Moji voli in moji pitanci so zaklani in vse stvari so pripravljene. Pridite na svatbo.‹‹

⁵ Toda to so jemali na lahko in odšli [po] svojih poteh, en k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju,

⁶ preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili.

⁷ Toda ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen. In poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihovo mesto.

⁸ Potem reče svojim služabnikom: ›Poroka je pripravljena, toda tisti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.‹

⁹ Pojdite torej na glavne ceste in toliko, kolikor jih najdete, jih povabite na svatbo.

¹⁰ Tako so ti služabniki odšli ven na glavne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko, kot so jih našli, tako hudobne kakor dobre, in poroka je bila napolnjena z gosti.

¹¹ ¶ In ko je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke

¹² in mu reče: ›Prijatelj, kako si prišel sèm, ne da bi imel poročno obleko?‹ Ta pa je bil brez besed.

¹³ Tedaj je kralj rekel služabnikom: ›Zvežite mu roko in stopalo ter ga odvedite proč in ga vrzite v zunanjo temo. Tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‹

¹⁴ Kajti mnogo je poklicanih, toda malo je izbranih.«¹

1. Mt 20,16

¹⁵ ¶ ¹ Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga lahko ujeli v njegovem govorjenju.

1. Mr 12,13; Lk 10,20

¹⁶ In k njemu so poslali svoje učence s herodovci, rekoč: »›Učitelj, vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot niti se ne oziraš na nobenega človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.‹

¹⁷ Povej nam torej: ›Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?‹«

¹⁸ Toda Jezus je zaznal njihovo zlobnost in rekel: »Zakaj me skušate, vi hinavci?

¹⁹ Pokažite mi davčni denar.«¹² In prinesli so mu denar.

1. denar: v vrednosti 3,5 penijev.
2. Mt 20,2

²⁰ In reče jim: »Čigava sta ta podoba in napis?«¹

1. napis: ali, posvetilo.

²¹ Rečejo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, in Bogu stvari, ki so Božje.«¹

1. Rim 13,7

²² Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot.

²³ ¶ ¹ Isti dan so prišli k njemu saduceji,² ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali,

1. Mr 12,18; Lk 20,27
2. Apd 23,8

²⁴ rekoč: »Učitelj,¹ Mojzes je rekel: ›Če mož umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‹

1. 5 Mz 25,5

²⁵ Torej z nami je bilo sedem bratov in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu.

²⁶ Podobno tudi drugi in tretji, do sedmega.¹

1. sedmega: gr. sedem.

²⁷ In zadnja od vseh je umrla tudi ženska.

²⁸ Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli.«

²⁹ Jezus jim je odgovoril in rekel: »Motite se, ker ne poznate ne pisem niti ne Božje moči.

³⁰ Kajti ob vstajenju se niti ne poročajo niti niso dane v zakon, temveč so kakor Božji angeli v nebesih.¹

1. [Mr 12,25]

³¹ Toda kar se tiče vstajenja mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč:

³² ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‹? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih.«¹

1. 2 Mz 3,6

³³ In ko je množica to slišala, je bila osupla nad tem naukom.

³⁴ ¶ ¹ Toda ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj.

1. Mr 12,28

³⁵ Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel:

³⁶ »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?«

³⁷ § Jezus mu je rekel: »›Ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.‹¹

1. 5 Mz 6,5; Lk 10,27

³⁸ To je prva in velika zapoved.

³⁹ Druga pa ji je podobna:¹ ›Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‹

1. 3 Mz 19,18

⁴⁰ Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki.«

⁴¹ ¶ ¹ Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal,

1. Mr 12,35; Lk 20,41

⁴² rekoč: »Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?« Rečejo mu: ›Davidov Sin.‹

⁴³ Reče jim: »Kako mu torej David v duhu reče Gospod, rekoč:

⁴⁴ ›Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?‹‹

⁴⁵ Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?«¹

1. [Jezus je po rodovniku sin od kralja Davida. Toda kralj David ga v Psalmu 110,1 imenuje njegov (Davidov) Gospod (Gospod: gr. najvišja avtoriteta, to je: Bog Oče). V Psalmu 101,1 je torej Gospod (Bog Oče) govoril Davidovemu Gospodu (Jezusu Kristusu).]

⁴⁶ In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti še več vprašanj.