¹ In pripetilo se je, ko je Jezus končal vse te govore, da je rekel svojim učencem:

² »Veste, da je čez dva dni praznik pashe in Sin človekov je izdan, da bi bil križan.«¹

1. Mr 14,1; Lk 22,1; Jn 13,1

^{3 1} Tedaj so se skupaj zbrali visoki duhovniki in pisarji ter starešine izmed ljudstva, k palači vélikega duhovnika, ki mu je bilo ime Kajfa

1. Jn 11,47

⁴ in se posvetovali, da bi lahko Jezusa s premetenostjo prijeli ter ga ubili.

⁵ Toda rekli so: »Ne na prazničen dan, da med ljudmi ne bi bilo vstaje.«

⁶ ¶ ¹ Torej ko je bil Jezus v Betaniji, v hiši Simona gobavca,²

1. Mr 14,3; Jn 11,1
2. [Mr 14,1-2]; [Mr 14,10-11]; [Lk 22,1-6]

⁷ je prišla k njemu ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila in ko je sedel pri mizi, ga je izlila na njegovo glavo.

⁸ Toda ko so njegovi učenci to videli, so bili ogorčeni, rekoč: »S kakšnim namenom je ta potrata?

⁹ Kajti to mazilo bi bilo lahko drago prodano in dano revnim.«

¹⁰ Ko je Jezus to spoznal, jim je rekel: »Zakaj nadlegujete žensko? Kajti na meni je storila dobro delo.

¹¹ Kajti revne imate vedno s seboj, toda mene nimate vedno.¹

1. 5 Mz 15,11

¹² Ker je to mazilo izlila na moje telo, je to storila za moj pokop.

¹³ Resnično, povem vam: ›Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, tam se bo tudi to, kar je ta ženska storila, pripovedovalo v spomin nanjo.‹«

¹⁴ ¶ ¹ Tedaj je eden izmed dvanajsterih, imenovan Juda Iškarijot, odšel k visokim duhovnikom

1. Mr 14,10; Lk 22,3

¹⁵ § in jim rekel: »Kaj mi boste dali in vam ga bom izročil?« In z njim so se sporazumeli za trideset koščkov srebra.¹

1. [Zah 11,12-13]

¹⁶ In od tedaj je iskal priložnost, da ga izda.

¹⁷ ¶ ¹ Učenci so torej prvi dan [praznika] nekvašenega kruha prišli k Jezusu in mu rekli: »Kje želiš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?«

1. Mr 14,12; Lk 22,7

¹⁸ In rekel je: »Pojdite v mesto k temu in temu človeku ter mu recite: ›Učitelj pravi: ›Moj čas je blizu; s svojimi učenci bom v tvoji hiši praznoval pasho.‹«

¹⁹ In učenci so storili, kakor jim je Jezus določil; in pripravili so pashalno jagnje.

^{20 1} Torej, ko je prišel večer, se je z dvanajsterimi usedel.

1. Mr 14,18; Lk 22,14; Jn 13,21

²¹ In ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal.«

²² Bili so silno žalostni in začeli so mu vsak izmed njih govoriti: »Gospod, ali sem jaz?«

²³ In odgovoril je ter rekel: »Kdor pomaka svojo roko z menoj v skledo, ta isti me bo izdal.¹

1. Ps 41,9

²⁴ Sin človekov gre, kakor je pisano o njem, toda gorje temu človeku, po katerem je Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se ne bi rodil.«¹

1. [Henoh 38,2.]

²⁵ Potem je Juda, ki ga je izdal, odgovoril in rekel: »Učitelj, ali sem jaz?« Rekel mu je: »Ti si rekel.«

²⁶ ¶ In medtem ko so jedli je¹ Jezus vzel kruh in ga blagoslovil² in ga razlomil ter ga dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte; to je moje telo.«

1. 1 Kor 11,24
2. blagoslovil: mnogo grških besedil ima: zahvalil.

²⁷ In vzel je čašo in se zahvalil ter jim jo dal, rekoč: »Pijte iz nje vsi,

²⁸ kajti to je moja kri nove zaveze, ki je prelita za mnoge v odpuščanje grehov.

²⁹ Toda povem vam: ›Odslej ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.‹«

³⁰ In ko so odpeli hvalnico,¹ so odšli ven na Oljsko goro.

1. hvalnico: ali, psalm.

³¹ Tedaj jim Jezus reče: »Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je:¹ ›Udaril bom pastirja in ovce tropa bodo razkropljene naokoli.‹²

1. Zah 13,7
2. Mr 14,27; Jn 16,32

³² Toda potem, ko bom obujen,¹ bom pred vami šel v Galilejo.«

1. Mr 14,2; Mr 16,7

³³ Peter je odgovoril in mu rekel: »Čeprav se bodo¹ vsi ljudje pohujšali zaradi tebe, se vendarle jaz nikoli ne bom pohujšal.«

1. bodo: ali, bo vera drugih ljudi tresla in padla, bo moja kljub temu čvrsta in neomajna.

³⁴ Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: ›Da me boš to noč, preden petelin zapoje, trikrat zatajil.‹«¹

1. Jn 13,38

³⁵ Peter mu je rekel: »Čeprav bi moral umreti s teboj, te vendarle ne bom zatajil.« Tudi vsi učenci so enako govorili.

³⁶ ¶ ¹ Tedaj pride Jezus z njimi na kraj, imenovan Getsemani in reče učencem: »Sédite tukaj, medtem ko grem in tamle molim.«

1. Mr 14,32; Lk 22,39

³⁷ In s seboj je vzel Petra ter dva Zebedejeva sinova in postajal je žalosten ter zelo potrt.

³⁸ Tedaj jim reče: »Moja duša je silno žalostna, celó do smrti; zadržujte se tukaj in bedite z menoj.«

³⁹ In odšel je še malce dlje ter padel na svoj obraz in molil, rekoč: »Oh moj Oče, če je to mogoče, naj gre ta čaša mimo mene, vendar ne kakor jaz hočem, temveč kakor hočeš ti.«

⁴⁰ In pride k učencem in jih najde speče ter reče Petru: »Kaj, eno uro niste zmogli bedeti z menoj?

⁴¹ Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo. Duh je zares voljan, toda meso je šibko.«

⁴² Zopet je, drugič, odšel proč in molil, rekoč: »Oh moj Oče, če ta čaša ne more iti mimo mene, ne da jo izpijem, zgôdi se tvoja volja.«

⁴³ In prišel je ter jih ponovno našel speče, kajti njihove oči so bile težke.

⁴⁴ In zapustil jih je ter ponovno odšel proč in tretjič molil, govoreč iste besede.

⁴⁵ Potem pride k svojim učencem in jim reče: »Spite torej in vzemite si [svoj] počitek; glejte, ura je blizu, in Sin človekov je izdan v roke grešnikov.

⁴⁶ Vstanite, pojdimo. Glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.«

⁴⁷ ¶ In¹ medtem ko je še govoril, glej, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami, od visokih duhovnikov in starešin izmed ljudstva.

1. Mr 14,43; Lk 22,47; Jn 18,3

⁴⁸ Torej tisti, ki ga je izdal, jim je dal znamenje, rekoč: »Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; trdno ga primite.«

⁴⁹ In nemudoma je prišel k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj,« ter ga poljubil.

⁵⁰ Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, zakaj si prišel?« Tedaj so prišli in na Jezusa položili roke ter ga prijeli.

⁵¹ In glej, eden izmed njih, ki je bil z Jezusom, je iztegnil svojo roko ter dvignil svoj meč in udaril služabnika vélikega duhovnika in odbil njegovo uho.

⁵² Tedaj mu je Jezus rekel: »Vtakni svoj meč ponovno na njegovo mesto,¹ kajti vsi tisti, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.

1. 1 Mz 9,6; Raz 13,10

⁵³ Ali mislite, da ne morem sedaj moliti k svojemu Očetu in bi mi takoj dal več kot dvanajst legij angelov?

⁵⁴ Toda kako naj se potem izpolnijo pisma,¹ da mora biti tako?«

1. Iz 53,10

⁵⁵ In v tej isti uri je Jezus rekel množicam: »Ali ste prišli ven kot proti razbojniku, z meči in palicami, da me primete? Dnevno sem sedel z vami ter učil v templju, pa me niste prijeli.

⁵⁶ Toda vse to je bilo storjeno, da se lahko izpolnijo¹ pisma prerokov.« Tedaj so ga vsi učenci zapustili in pobegnili.

1. Žal 4,20

⁵⁷ ¶ ¹ Tisti pa, ki so Jezusa zgrabili, so ga odpeljali proč h Kajfu, vélikemu duhovniku, kjer so bili zbrani pisarji in starešine.

1. Mr 14,53; Lk 22,54; Jn 18,13

⁵⁸ Toda Peter mu je od daleč sledil do palače vélikega duhovnika in vstopil ter sédel s služabniki, da vidi konec.