¹ In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim:

² Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.

³ Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa,

⁴ in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili.

⁵ Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre.

⁶ Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,

⁷ pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo.

⁸ Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata?

⁹ To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim.

¹⁰ Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni.

¹¹ Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej.

¹² Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za pokop.

¹³ Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

¹⁴ Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškariot, k višjim duhovnikom

¹⁵ in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni pa mu določijo trideset srebrnikov.

¹⁶ In odslej je iskal priložnosti, da ga izda.

¹⁷ Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

¹⁸ On pa reče: Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi.

¹⁹ In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo, velikonočno jagnje.

²⁰ Ko se pa zvečeri, sede za mizo z dvanajsterimi.

²¹ In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.

²² In zelo se užaloste, in ga začno vpraševati, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod?

²³ On pa odgovori in reče: Tisti, ki pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal.

²⁴ Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

²⁵ Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu: Ti si rekel.

²⁶ Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte; to je moje telo.

²⁷ In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi;

²⁸ kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.

²⁹ Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega.

³⁰ In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

³¹ Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: „Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede“.

³² Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.

³³ Peter pa odgovori in mu reče: Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.

³⁴ Jezus mu reče: Resnično ti pravim, še to noč, preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

³⁵ Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako govoré tudi vsi učenci.

³⁶ Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se imenuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej, da grem tja in pomolim.

³⁷ In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze.

³⁸ Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj.

³⁹ In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govoreč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.

⁴⁰ In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti?

⁴¹ Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.

⁴² Zopet odide drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta kelih iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja tvoja.

⁴³ In ko se vrne, zopet jih najde speče, bile so jim namreč oči utrujene.

⁴⁴ In pustivši jih, odide zopet in moli v tretje, govoreč zopet iste besede.

⁴⁵ Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.

⁴⁶ Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu.

⁴⁷ In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva.

⁴⁸ Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga.

⁴⁹ In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi.

⁵⁰ Jezus pa mu reče: Prijatelj, čemu si prišel! Tedaj pristopijo in polože roke na Jezusa in ga zgrabijo.

⁵¹ In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko in izdere meč svoj ter udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.

⁵² Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.

⁵³ Ali pa meniš, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov?

⁵⁴ Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti?

⁵⁵ V tej uri reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju, in niste me prijeli.

⁵⁶ Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapusté in pobegnejo.

⁵⁷ Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismarji in starejšine.

⁵⁸ A Peter gre oddaleč za njim do dvora velikega duhovnika in, stopivši noter, sede k služabnikom, da vidi konec.

⁵⁹ Višji duhovnik in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti,