¹ Kajti nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je zgodaj zjutraj odšel najemat delavcev v vinograd svoj.

² In pogodivši se z delavci po denarju na dan, jih pošlje v vinograd svoj.

³ In ko pride ven okoli tretje ure, ugleda druge, da stoje na trgu brez dela,

⁴ in jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in dam vam, kar bo prav.

⁵ In oni odidejo. Ko pride ven zopet ob šesti in deveti uri, stori enako.

⁶ Ko pa pride ven okoli enajste ure, najde druge, da postajajo, in jim reče: Kaj stojite tu ves dan brez dela?

⁷ Reko mu: Ker nas ni nihče najel. In veli jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd.

⁸ Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinogradov oskrbniku svojemu: Pokliči delavce in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.

⁹ In prišedši prejmo tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, po denarju.

¹⁰ Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; a tudi oni prejmo po denarju.

¹¹ Prejemši ga, pa so godrnjali nad hišnim gospodarjem,

¹² govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme vsega dne in vročino.

¹³ On pa odgovori in reče enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po denarju?

¹⁴ Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.

¹⁵ Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?

¹⁶ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.

¹⁷ In ko gre Jezus gori v Jeruzalem, vzame dvanajstere učence na stran in jim na potu reče:

¹⁸ Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in ga obsodijo na smrt,

¹⁹ in ga izroče poganom, naj ga zasmehujejo in bičajo in na križ razpno; a tretji dan vstane od smrti.

²⁰ Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma ter se mu poklanja in ga nekaj prosi.

²¹ On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedita ta dva moja sina, eden na desnici in drugi na levici tvoji, v tvojem kraljestvu.

²² Jezus pa odgovori in reče: Ne veste, kaj prosite. Ali moreta piti kelih, ki mi ga bode skoraj piti? Rečeta mu: Moreva.

²³ Reče jima: Kelih moj bosta sicer pila, ali da bi sedela na desnici in na levici moji, ne morem jaz dati, a dá se to tistim, ki jim je pripravljeno od Očeta mojega.

²⁴ In ko to slišijo deseteri, se razjeze nad tema dvema bratoma.

²⁵ Jezus jih pa pokliče k sebi in reče: Veste, da knezi narodov tem gospodujejo in da jih velikaši siloma vladajo.

²⁶ Ne bode pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik,

²⁷ in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.

²⁸ Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge.

²⁹ In ko gredo iz Jeriha, ga spremlja velika množica.

³⁰ In glej, dva slepca sedita kraj poti, in ko slišita, da gre Jezus mimo, zakričita, rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov!

³¹ Množica pa jima preti, da naj umolkneta. Ona pa še bolj zavpijeta, rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov!

³² In Jezus se ustavi in ju pokliče ter reče: Kaj hočeta, da vama storim?

³³ Rečeta mu: Gospod, da se nama oči odpro.

³⁴ Jezus pa, ganjen usmiljenja, se dotakne njunih oči. In precej izpregledata, in šla sta za njim.