¹ In čez šest dni vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba in Janeza, njegovega brata, ter jih pelje same posebe na visoko goro,

² in se izpremeni pred njimi: njegov obraz se zasveti kakor solnce, a oblačila njegova postanejo bela kakor luč.

³ In glej, prikažeta se jim Mojzes in Elija ter govorita ž njim.

⁴ Peter pa izpregovori in reče Jezusu: Gospod, dobro nam je tukaj biti! Če hočeš, naredim tu tri šatore, tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.

⁵ Ko je še govoril, glej, jih obsenči svetel oblak, in glej, glas iz oblaka pravi: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji, njega poslušajte!

⁶ Ko slišijo to učenci, padejo na obraz svoj in se zelo prestrašijo.

⁷ In pristopi Jezus ter se jih dotakne in veli: Vstanite in ne bojte se!

⁸ Ko so pa oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega.

⁹ In ko stopajo z gore, jim zapove Jezus, govoreč: Ne povejte nikomur o tej prikazni, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.

¹⁰ In učenci njegovi ga vprašajo, rekoč: Kaj pravijo torej pismarji, da mora Elija poprej priti?

¹¹ On pa odgovori in reče: Elija res pride in vse vnovič uravna.

¹² Ali pravim vam: Elija je že prišel in ga niso spoznali, temuč so storili ž njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.

¹³ Tedaj so razumeli učenci, da jim je to rekel o Janezu Krstniku.

¹⁴ In ko pridejo k ljudstvu, pristopi k njemu človek in poklekne pred njim

¹⁵ in reče: Gospod, usmili se sina mojega, ker je mesečen in grozno trpi. Velikokrat namreč pade v ogenj in velikokrat v vodo.

¹⁶ In pripeljal sem ga učencem tvojim, a niso ga mogli ozdraviti.

¹⁷ Jezus pa odgovori in reče: O neverni in popačeni rod, doklej bodem še z vami? doklej bom vas še trpel? Pripeljite mi ga sem!

¹⁸ In zapreti mu Jezus, in zli duh izide iz njega, in mladenič je bil zdrav od tiste ure.

¹⁹ Nato pristopijo učenci na samem k Jezusu in reko: Zakaj ga nismo mi mogli izgnati?

²⁰ On jim pa reče: Zavoljo malovernosti svoje. Kajti resnično vam pravim, če imate vere za gorčično zrno, porečete tej gori: Premakni se odtod tja! in se premakne, in nič vam ne bode nemogoče.

²¹ Ta rod pa ne izide, razen z molitvijo in s postom.

²² Ko pa so hodili skupaj po Galileji, jim reče Jezus: Sin človekov bo izdan ljudem v roke,

²³ in umorili ga bodo, a tretji dan bo obujen. In postanejo silno žalostni.

²⁴ Ko pa pridejo v Kafarnavm, pristopijo k Petru tisti, ki so pobirali tempeljski davek, in reko: Ali vaš učenik ne plačuje davka?

²⁵ Reče: Pač. In ko pride v hišo, ga prehiti Jezus, rekoč: Kaj se ti zdi, Simon? Od koga pobirajo zemeljski kralji carino ali davek, od sinov svojih ali od tujcev?

²⁶ Ko pa Peter odvrne: Od tujcev, mu reče Jezus: Torej so sinovi svobodni.

²⁷ Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in vzemi prvo ribo, ki se ujame, in ji odpri usta in najdeš v njih srebrnik: tega vzemi in jim daj zame in zase.