¹ In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da odrine iz Galileje in pride v Judejske kraje onkraj Jordana;

² in za njim gredo velike množice, in ozdravi jih ondi.

³ In pristopijo k njemu farizeji ter ga izkušajo in mu reko: Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od žene svoje iz kakršnegakoli vzroka?

⁴ On pa odgovori in jim reče: Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo

⁵ in je rekel: „Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži ženi svoji, in ta dva bosta eno meso“.

⁶ Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

⁷ Reko mu: Zakaj je torej Mojzes zapovedal dati ločitni list in jo pustiti?

⁸ Reče jim: Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako.

⁹ Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešeštvuje; in kdor ločeno vzame, prešeštvuje.

¹⁰ Reko mu učenci: Če je taka moževa reč z ženo, ni dobro ženiti se.

¹¹ On pa jim reče: Te besede ne razumejo vsi, nego samo ti, katerim je dano.

¹² So namreč skopljenci, ki so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!

¹³ Tedaj prineso k njemu otročiče, naj položi nanje roke in moli; učenci jih pa okarajo.

¹⁴ Jezus pa reče: Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni; kajti takih je nebeško kraljestvo.

¹⁵ In položivši nanje roke, odide odtod.

¹⁶ In glej, eden pristopi in mu reče: Dobri učenik, kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?

¹⁷ On mu pa reče: Kaj mene vprašuješ po dobrem? Eden je, ki je dober. Če pa hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi.

¹⁸ Vpraša ga: Katere? Jezus pa reče: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem,

¹⁹ spoštuj očeta svojega in mater svojo, in ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

²⁰ Mladenič mu reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje; česa mi je še treba?

²¹ Jezus mu veli: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!

²² Ko pa sliši mladenič to besedo, odide žalosten: kajti imel je mnogo premoženja.

²³ Jezus pa reče učencem svojim: Resnično vam pravim, da težko bogatin pride v nebeško kraljestvo.

²⁴ Zopet vam pravim: Laže je velblodu iti igli skozi uho nego bogatinu priti v kraljestvo Božje.

²⁵ In ko slišijo to učenci njegovi, se silno zavzemo in reko: Kdo se torej more zveličati?

²⁶ Jezus pa jih pogleda in jim reče: Pri ljudeh je to nemogoče, toda pri Bogu je vse mogoče.

²⁷ Tedaj odgovori Peter in mu reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bode torej nam?

²⁸ Jezus jim pa reče: Resnično vam pravim, da boste vi, ki ste šli za menoj, ob prerojenju sveta, ko sede Sin človekov na prestol svoje slave, da boste sedli tudi vi na dvanajst prestolov in sodili dvanajstere rodove Izraelove.

²⁹ In vsak, kdor je zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali njive zavoljo imena mojega, prejme stokrat več in podeduje večno življenje.

³⁰ A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.