¹ V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,

² ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in zato delujejo čudežne moči v njem.

³ Herod je bil namreč Janeza ujel in ga vklenil in posadil v ječo zaradi Herodiade, svojega brata Filipa žene.

⁴ Zakaj Janez mu je dejal: Ni ti je dovoljeno imeti.

⁵ In hotel ga je umoriti, ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za proroka.

⁶ Ko pa je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodiadina hči pred družbo in ugodila Herodu;

⁷ zato ji s prisego obljubi dati, karkoli bi prosila.

⁸ Ona pa, poučena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo Janeza Krstnika.

⁹ In kralju se užali, toda zavoljo prisege in gostov ji ukaže dati.

¹⁰ In pošlje odsekat Janezu v ječi glavo.

¹¹ In prineso glavo njegovo v skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji.

¹² In pridejo učenci njegovi, vzamejo truplo in ga pokopljejo, ter pridejo in sporoče Jezusu.

¹³ Ko pa Jezus to zasliši, odrine odtod na ladji v pust kraj, da bi bil na samem. In ko množice to zvedo, pridejo peš za njim iz mest.

¹⁴ In Jezus izide in ugleda veliko množico, in zasmilijo se mu ter ozdravi njih bolnike.

¹⁵ Ko se pa zvečeri, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten in ura že pozna, razpusti množice, da odidejo v vasi in si kupijo živeža.

¹⁶ Jezus pa jim reče: Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.

¹⁷ Oni mu pa reko: Nimamo tu več nego pet hlebov in dve ribi.

¹⁸ On pa veli: Prinesite mi jih sem!

¹⁹ Ter ukaže množici, naj sedejo po travi, in vzame petero hlebov in tisti dve ribi, pogleda v nebo in blagoslovi ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu.

²⁰ In jedli so vsi in se nasitili, in pobrali so ostale kosce, polnih dvanajst košev.

²¹ Bilo jih je pa, ki so jedli, kakih pet tisoč mož, brez žen in otrok.

²² In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se sami prepeljejo na drugo stran, on pa medtem razpusti množice.

²³ In razpustivši množice, odide sam posebe na goro molit. Ko pa nastane noč, je bil tu sam.

²⁴ Ladja pa je plula že sredi morja, in valovi so jo premetavali, kajti veter je bil nasproten.

²⁵ Ob četrti straži po noči pa odide Jezus k njim, hodeč po morju.

²⁶ In ko ga učenci ugledajo hodečega po morju, se ustrašijo in reko: Prikazen je! in od strahu zakriče.

²⁷ Jezus pa jih takoj ogovori in reče: Bodite srčni! Jaz sem, ne bojte se!

²⁸ Peter mu pa odgovori in reče: Gospod, če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi po vodi.

²⁹ On pa veli: Pridi! In Peter stopi iz ladje in gre po morju, da pride k Jezusu.

³⁰ Ko pa vidi, da je veter močan, se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije, rekoč: Gospod, otmi me!

³¹ Jezus pa precej iztegne roko in ga prime ter mu reče: Malovernež, čemu si dvomil?

³² In ko stopita v ladjo, veter utihne.

³³ Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo ter se mu poklonijo, govoreč: Resnično si Sin Božji!

³⁴ In se prepeljejo in pristanejo v Genezaretu.

³⁵ In ko ga spoznajo možje tega kraja, pošljejo po vsej tisti okolici, in mu prineso vse bolnike

³⁶ in ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke njegove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.