¹ In ko se približajo Jeruzalemu in pridejo v Betfago k Oljski gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca

² in jima reče: Pojdita v vas, ki je vama nasproti, in precej najdeta oslico privezano in žrebe ž njo: odvežita ju in pripeljita k meni.

³ In če vama kdo kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju pošlje.

⁴ To pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po proroku, ki pravi:

⁵ „Povejte hčeri sionski: Glej, kralj tvoj prihaja k tebi krotak in sedi na oslici in žrebetu oslice pod jarmom“.

⁶ In učenca gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal:

⁷ pripeljeta oslico in žrebe. In položijo nanju oblačila svoja, in on sede nanje.

⁸ Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves, ter jih steljejo po poti.

⁹ In množice, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana¹² sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!

1. T. j. Daj rešitev (iz Ps 118,25).
2. Ps 118,25

¹⁰ In ko pride v Jeruzalem, se vznemiri vse mesto in govoré: Kdo je ta?

¹¹ Ljudstvo pa pravi: Ta je prorok Jezus iz Nazareta v Galileji.

¹² In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali golobe,

¹³ in jim reče: Pisano je: „Dom moj naj se imenuje dom molitve“, a vi delate iz njega razbojniško jamo.

¹⁴ In pristopijo k njemu v templju slepci in hromci, in jih ozdravi.

¹⁵ Ko pa vidijo višji duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke, da kličejo v templju in govoré: Hosana sinu Davidovemu! se razjeze

¹⁶ in mu reko: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli brali: „Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?“

¹⁷ In jih pusti in gre ven iz mesta v Betanijo, in tu prenoči.

¹⁸ Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.

¹⁹ In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahne smokva takoj.

²⁰ In videč to, se začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila smokva!

²¹ Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje! se zgodi.

²² In vse, česarkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli.

²³ In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k njemu višji duhovniki in starejšine ljudstva, govoreč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?

²⁴ Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste, povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam.

²⁵ Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi? Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: Če rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

²⁶ Če pa rečemo: Od ljudi – se bojimo ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za proroka.

²⁷ In odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

²⁸ Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu!

²⁹ On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre.

³⁰ In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel.

³¹ Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in nečistnice pred vami v kraljestvo Božje.

³² Kajti prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste skesali, da bi mu bili verjeli.

³³ Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval.

³⁴ Ko se pa približa čas sadu, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove.

³⁵ A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega posujejo s kamenjem.

³⁶ Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in ž njimi store ravno tako.

³⁷ Potem pa pošlje k njim sina svojega, rekoč: Sina mojega se bodo bali.

³⁸ Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo!

³⁹ Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo.

⁴⁰ Kadar pride torej gospodar vinogradov, kaj bo storil tem vinogradnikom?

⁴¹ Reko mu: Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob svojem času.

⁴² Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismu: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu; od Gospoda se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših“.

⁴³ Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.

⁴⁴ In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi.

⁴⁵ In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike njegove, spoznajo, da govori o njih.

⁴⁶ In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za proroka.