¹ In pripetilo se je,¹ ko² je Jezus zaključil te govore, da je odšel iz Galileje in prišel v judejske kraje onstran Jordana;

1. Mr 10,1
2. [Leta Gospodovega 33.]

² in sledile so mu velike množice in jih je tam ozdravil.

³ ¶ Prav tako so k njemu prišli farizeji, ki so ga skušali in mu rekli: »Ali je za moža zakonito, da zaradi kateregakoli vzroka odslovi svojo ženo?«

⁴ § In odgovoril je ter jim rekel: »Mar niste brali,¹ da je tisti, ki ju je ustvaril na začetku, ustvaril moškega in žensko

1. 1 Mz 1,27

⁵ ter rekel:¹ ›Zaradi tega razloga bo mož zapustil očeta in mater in se bo trdno pridružil k svoji ženi, in² oba skupaj bosta eno meso?‹

1. 1 Mz 2,24; Ef 5,31
2. 1 Kor 6,16

⁶ Zatorej nista več dva, temveč eno meso. Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne daje narazen.«

⁷ Rekli so mu:¹ »Zakaj je potem Mojzes zapovedal dati pismo o ločitvi in jo odsloviti?«

1. 5 Mz 24,1

⁸ Reče jim: »Mojzes vam je zaradi trdote vaših src dovolil odsloviti vaše žene, toda od začetka to ni bilo tako.

⁹ In pravim vam: ›Kdorkoli bo odslovil svojo ženo, razen če je to zaradi prešuštva in poročil drugo, zagreši zakonolomstvo; in kdorkoli poroči tisto, ki je odslovljena, zagreši zakonolomstvo.‹«¹

1. Mt 5,32; Mr 10,11; Lk 16,18; 1 Kor 7,11

¹⁰ ¶ Njegovi učenci so mu rekli: »Če je zadeva moža z njegovo ženo takšna, se ni dobro poročiti.«

¹¹ Toda rekel jim je: »Vsi ljudje ne morejo sprejeti tega govorjenja, razen teh, ki jim je to dano.

¹² Kajti nekaj evnuhov je, ki so bili takšni rojeni iz maternice svoje matere, in nekaj evnuhov je, ki so jih ljudje naredili za evnuhe, in so evnuhi, ki so sami sebe naredili evnuhe zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor je zmožen to sprejeti, naj to sprejme.«

¹³ ¶ ¹ Tedaj so k njemu privedli majhne otroke, da bi nanje položil svoji roki in molil, učenci pa so jih ošteli.

1. Mr 10,13; Lk 18,15

¹⁴ Toda Jezus je rekel: »Dovolite¹ majhnim otrokom in ne prepovejte jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.«

1. [Dovolite…: gr. Pošljite majhne otroke.]

¹⁵ In nanje je položil svoji roki in odšel od tam.

¹⁶ ¶ ¹ In glej, nekdo je prišel ter mu rekel: »Dobri Učitelj, katero dobro stvar naj storim, da bom lahko imel večno življenje?«

1. Mr 10,17; Lk 18,18

¹⁷ Rekel mu je: »Zakaj me imenuješ dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga; toda če želiš vstopiti v življenje, se drži zapovedi.«

¹⁸ Reče mu: »Katerih?« Jezus je odgovoril: »Ne stôri umora. Ne zagreši zakonolomstva. Ne kradi. Ne pričaj po krivem.¹

1. 2 Mz 10,13

¹⁹ Spoštuj svojega očeta in svojo mater. In ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«

²⁰ Mladenič mu reče: »Vseh teh stvari sem se držal od svoje mladosti dalje. Kaj mi še manjka?«

²¹ Jezus mu je rekel: »Če želiš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš ter daj revnim in imel boš zaklad v nebesih, in pridi ter mi sledi.«

²² Toda ko je mladenič slišal to govorjenje, je žalosten odšel proč, kajti imel je veliko posesti.

²³ ¶ Potem je Jezus rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: ›Da bo bogataš komajda vstopil v nebeško kraljestvo.‹

²⁴ In ponovno vam pravim: ›Lažje je za kamelo iti skozi šivankino oko, kakor za bogataša vstopit v Božje kraljestvo.‹«

²⁵ Ko so njegovi učenci to slišali, so bili silno osupli, rekoč: »Kdo je potem lahko rešen?«

²⁶ Toda Jezus jih je pogledal in jim rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari mogoče.«

²⁷ ¶ ¹ Tedaj je Peter odgovoril in mu rekel: »Glej, vse smo zapustili in ti sledili. Kaj bomo torej prejeli?«

1. Mr 10,28; Lk 18,28

²⁸ Jezus jim je rekel: »Resnično, povem vam: ›Da boste vi, ki ste mi sledili, v obnovi, ko se bo Sin človekov usedel na prestol svoje slave,¹ tudi vi sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove.‹

1. Lk 22,30

²⁹ § In vsak, kdor je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča, bo prejel stokratno in bo podedoval večno življenje.

³⁰ Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji; in zadnji bodo prvi.«¹

1. Mt 20,16; Mr 10,31; Lk 13,30