¹ In vstopil je na ladjo in se peljal čez ter prišel v svoje lastno mesto.¹²

1. [Isti dogodek je zabeležen v Mr 2,1, torej gre za mesto Kafarnáum.]
2. [Mr 2,1]; [Lk 5,17-26]

^{2 1} In glej, k njemu so prinesli moža, bolnega zaradi paralize, ki je ležal na postelji. Ko pa je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu zaradi paralize: »Sin, bodi dobre volje, tvoji grehi so ti odpuščeni.«

1. Mr 2,3; Lk 5,18

³ In glej, nekateri izmed pisarjev so v sebi govorili: »Ta človek preklinja.«¹²

1. [Mislili so, da samo Bog odpušča grehe in če Jezus ne bi bil Božji sin, bi imeli prav. Toda Jezus je bil Bog v mesu.]
2. 1 Tim 3,16

⁴ Ker pa je Jezus poznal njihove misli, je rekel: »Zakaj v svojih srcih razmišljate hudobno?

⁵ Kajti ali je lažje reči: ›Tvoji grehi so ti odpuščeni‹ ali reči: ›Vstani in hôdi?‹

⁶ Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe,« (tedaj reče bolnemu zaradi paralize), »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi v svojo hišo.«

⁷ In ta je vstal in odšel v svojo hišo.

⁸ Toda ko so množice to videle, so se čudile in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast.

⁹ ¶ ¹ In ko je Jezus šel naprej od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej,² ki je sedel pri kraju plačevanja davkov in mu rekel: »Sledi mi.« In ta je vstal ter mu sledil.

1. Mr 2,14; Lk 5,27
2. [Ta isti Matej je napisal ta evangelij. Njegovo ime je bilo tudi Levi, Alfejev sin.]

¹⁰ ¶ In pripetilo se je, da ko je Jezus v hiši sedel pri obedu, glej, je prišlo mnogo davkarjev in grešnikov ter sédlo z njim in njegovimi učenci.

¹¹ In ko so farizeji to videli, so njegovim učencem rekli: »Zakaj vaš Učitelj jé z davkarji in grešniki?«

¹² Toda ko je Jezus to zaslišal, jim je rekel: »Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, temveč tisti, ki so bolni.

¹³ § Toda pojdite in se naučite, kaj pomeni to: ›Usmiljenje¹ hočem imeti, ne pa žrtve, kajti nisem prišel, da kličem pravične,² temveč grešnike h kesanju.‹«

1. Oz 6,6; Mt 12,7
2. 1 Tim 1,15

¹⁴ ¶ Tedaj so k njemu prišli Janezovi učenci, rekoč: »Zakaj¹ se mi in farizeji često postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?«

1. Mr 2,18; Lk 5,33

¹⁵ Jezus jim je rekel: »Ali lahko otroci svatovske sobe žalujejo, dokler je z njimi ženin? Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj se bodo postili.

¹⁶ Nihče ne polaga koščka novega¹ oblačila na staro obleko, kajti to, kar je vstavljeno, da jo zapolni, trga iz obleke in nastane hujša raztrganina.

1. novega: ali, surovega, ali, neobdelanega.

¹⁷ Niti ljudje novega vina ne dajejo v stare mehove.¹ Sicer mehovi počijo in vino izteče ven in mehovi propadejo; temveč novo vino vlivajo v nove mehove in je oboje ohranjeno.«

1. mehove: ali, mošnje iz kože, ali, usnja.

¹⁸ ¶ ¹ Medtem ko jim je govoril vse te besede, glej, je prišel nek vladar² in ga oboževal, rekoč: »Moja hči je pravkar umrla, toda pridi in položi nanjo svojo roko in bo živela.«

1. Mr 5,22; Lk 8,41
2. [Iz Mr 5,22 in Lk 8,41 je jasno, da je to vladar sinagoge.]

¹⁹ In Jezus je vstal in mu sledil in tako so storili tudi njegovi učenci.

²⁰ ¶ In glej, ženska, ki je bila dvanajst let bolna s težavo krvi, je prišla za njim ter se dotaknila obšiva njegove obleke,

²¹ kajti v sebi je rekla: »Če se lahko samo dotaknem njegove obleke, bom postala zdrava.«

²² Toda Jezus se je obrnil in ko jo je zagledal, je rekel: »Hči, bodi dobro potolažena, tvoja vera te je naredila zdravo.« In ženska je bila od te ure zdrava.¹²

1. [Jezus ni analiziral te ženske ali ima vero in bi na podlagi tega sprožil ozdravljenje, temveč je čudežna moč stekla skozenj zaradi postave vere.]
2. [Mr 5,25-34]

²³ Ko je Jezus prišel v vladarjevo hišo in videl flavtiste in množico, ki je delala hrup,¹

1. [Mr 5,35-43]; [Lk 8,49-56]

²⁴ jim je rekel: »Dajte prostor, kajti deklica ni mrtva, temveč spi.« Oni pa so se mu smejali do norčevanja.

²⁵ Toda ko je bila množica porinjena ven, je vstopil ter jo prijel za roko in deklica je vstala.¹²

1. [Tudi Jezusa je ovirala ne-vera domačinov v Nazaretu, da tam ni mogel storiti večjih čudežev, zato je tudi tukaj moral odstraniti te, ki niso verovali.]
2. [Mr 6,5]

²⁶ In¹ slôves o tem je šel daleč po vsej tej deželi.

1. In: ali, Ta.

²⁷ ¶ In ko je Jezus odšel od tam, sta mu sledila dva slepa človeka, ki sta vpila in govorila: »Ti, Davidov Sin, usmili se naju.«

²⁸ In ko je prišel v hišo, sta k njemu prišla slepa človeka in Jezus jima reče: »Ali verujeta, da sem zmožen to storiti?« Rekla sta mu: »Da, Gospod.«

²⁹ Tedaj se je dotaknil njunih oči, rekoč: »Naj se vama zgodi glede na vajino vero.«

³⁰ In njune oči so bile odprte in Jezus jima je strogo naročil, rekoč: »Glejta, da tega nihče ne izve.«

³¹ Toda ko sta onadva odšla, sta v vsej tej deželi povsod razširila njegov slôves.

³² ¶ § ¹ Ko sta odšla ven, glej, so k njemu prinesli nemega moža, obsedenega s hudičem.

1. Lk 11,14

³³ In ko je bil hudič izgnan, je nemi spregovoril in množice so se čudile, rekoč: »Nikoli ni bilo tega videti v Izraelu.«

³⁴ Toda farizeji so rekli: »Hudiče¹ izganja s pomočjo princa hudičev.«

1. Mt 12,24; Mr 3,22; Lk 11,15

³⁵ § ¹ In Jezus je hodil naokrog po vseh mestih in vaseh in učil v njihovih sinagogah ter oznanjal evangelij kraljestva in med ljudmi ozdravljal vsako slabost in vsako bolezen.

1. Mr 6,6; Lk 13,22

³⁶ ¶ ¹ Toda ko je videl množice, je bil prevzet s sočutjem do njih, ker so oslabeli² in so bili razkropljeni naokoli kakor ovce³ brez pastirja.

1. Mr 6,34
2. oslabeli…: ali, bili utrujeni ter legli dol.
3. 4 Mz 27,17

³⁷ Tedaj reče svojim učencem: »Žetev¹ je resnično obilna, toda delavcev je malo.

1. Lk 10,2

³⁸ Prosite torej Gospoda žetve, da bo poslal delavce na svojo žetev.«