¹ In pridejo na drugo stran morja, v pokrajino Gerazenov.

² In precej, ko stopi iz ladje, ga sreča človek iz grobov, ki je imel nečistega duha

³ in mu je bilo prebivališče po grobih; in tudi z verigo ga ni mogel nihče več zvezati;

⁴ bil je namreč velikokrat zvezan z oklepi in verigami, pa je verige potrgal in oklepe razdrobil, in nihče ga ni mogel ukrotiti;

⁵ in vedno, po noči in po dnevi, je bival po gorah in po grobih ter kričal in se bil s kamenjem.

⁶ Ko pa ugleda Jezusa oddaleč, priteče ter se mu prikloni

⁷ in na ves glas kričeč, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!

⁸ Pravil mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka!

⁹ In ga vpraša: Kako ti je ime? In mu reče: Legijon mi je ime, ker nas je mnogo.

¹⁰ In prosi ga zelo, naj jih ne izžene iz tega kraja.

¹¹ Bila je pa tam pri gori velika čreda svinj, ki so se pasle.

¹² In zaprosijo ga, rekoč: Pošlji nas v te svinje, da gremo vanje.

¹³ In Jezus jim dovoli. In nečisti duhovi izidejo in gredo v svinje, in zakadi se čreda, kakih dvatisoč, z brega v morje, ter potonejo v morju.

¹⁴ In njih pastirji pobegnejo in oznanijo to v mestu in po deželi. In prebivalci gredo pogledat, kaj bi bilo to, kar se je zgodilo.

¹⁵ In pridejo k Jezusu in ugledajo obsedenca, da sedi in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legijon; in preplašijo se.

¹⁶ In tisti, ki so videli, jim pripovedujejo, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.

¹⁷ In začno ga prositi, naj odide iz njih krajev.

¹⁸ In ko stopi v ladjo, ga zaprosi oni, ki je bil obseden, da sme ostati ž njim.

¹⁹ Jezus pa mu ne dopusti, ampak mu reče: Pojdi na svoj dom k svojcem in oznani jim, koliko ti je storil Gospod in kako se te je usmilil.

²⁰ In odide in začne oznanjevati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

²¹ In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, se zbere pri njem velika množica; in bil je pri morju.

²² In glej, eden načelnikov shodnice, po imenu Jair, pride, in ko ga ugleda, mu pade pred noge

²³ in ga zelo prosi, rekoč: Hčerka mi umira, pridi, položi nanjo roke, da ozdravi in živi.

²⁴ In odide ž njim; in velika množica ga spremlja in ga stiskajo.

²⁵ In žena, ki je imela krvotok dvanajst let

²⁶ in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov in potrošila vse svoje, pa ji ni nič pomagalo, ampak še huje je bilo:

²⁷ pride, ko je slišala o Jezusu, med množico odzadaj in se dotakne obleke njegove.

²⁸ Reče si namreč: Če se dotaknem le obleke njegove, ozdravim.

²⁹ In precej usahne vir krvi njene, in čuti v telesu, da je ozdravela od svoje nadloge.

³⁰ In Jezus precej spozna pri sebi, da je šla moč iz njega, in obrnivši se med množico, reče: Kdo se je dotaknil moje obleke?

³¹ In reko mu učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?

³² In ozira se okoli, da bi ugledal tisto, ki je to storila.

³³ Žena pa, vedoč, kaj se ji je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi in pade pred njim in mu pove vso resnico.

³⁴ On ji pa reče: Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.

³⁵ Ko še govori, pridejo od načelnika shodnice, rekoč: Hči tvoja je umrla, čemu še nadleguješ učenika?

³⁶ Jezus pa zasliši to besedo, ko so jo povedali, in reče načelniku shodnice: Ne boj se, le veruj!

³⁷ In ne pusti, da bi ga kdo spremljal, razen Peter in Jakob in Janez, Jakobov brat.

³⁸ In pridejo v hišo načelnikovo, in vidi hrupno zmešnjavo ter da silno jokajo in žalujejo.

³⁹ In ko vnide, jim reče: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, marveč spi!

⁴⁰ A oni se mu posmehujejo. On pa izžene vse in vzame s seboj otrokovega očeta in mater in svoje spremljevalce ter gre noter, kjer je deklica ležala.

⁴¹ In prijemši deklico za roko, ji veli: Talita kumi, to se pravi: Deklica, pravim ti, vstani!

⁴² In precej vstane deklica in hodi; imela je namreč dvanajst let. In precej se začudijo na vso moč.

⁴³ In zapove jim strogo, da nihče ne zve tega, in naroči, naj ji dado jesti.