¹ In ko so se približevali Jeruzalemu, Betfagi in Betaniji pri Oljski gori, pošlje dva izmed učencev svojih

² in jima reče: Pojdita v vas, ki vama je nasproti, in precej, ko prideta vanjo, najdeta žrebe privezano, ki na njem še noben človek ni sedel: odvežita ga in pripeljita.

³ In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje in precej ga zopet pošlje sem.

⁴ In odideta ter najdeta žrebe privezano pri vratih zunaj na ulici in ga odvežeta.

⁵ In nekateri tistih, ki so ondi stali, jima reko: Kaj delata, da odvezujeta žrebe?

⁶ Ona pa jim rečeta, kakor je bil Jezus naročil; in ju puste.

⁷ In pripeljeta žrebe k Jezusu in denejo nanje oblačila svoja, in on sede nanje.

⁸ Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi steljejo mladičje, ki so ga nasekali po polju.

⁹ In tisti, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo: Hosana!¹² Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

1. Glej Mt 21,9.
2. Mt 21,9

¹⁰ Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo očeta našega Davida! Hosana na višavah!

¹¹ In Jezus pride v Jeruzalem in v tempelj; in ko si je vse ogledal, odide, ker je bil že večer, z dvanajsterimi v Betanijo.

¹² In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen.

¹³ In ugleda od daleč smokvo, ki je imela listje, pa pride, če morda kaj najde na njej; toda ko pristopi k njej, ne najde ničesar razen listja, kajti še ni bil čas za smokve.

¹⁴ In Jezus izpregovori in ji reče: Na vekomaj nikoli nihče s tebe sadu ne jej! In slišali so to učenci njegovi.

¹⁵ In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov

¹⁶ in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj.

¹⁷ In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: „Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom“? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.

¹⁸ In slišali so to višji duhovniki in pismarji in so iskali, kako bi ga pogubili; zakaj bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu.

¹⁹ In vsak večer je šel ven iz mesta.

²⁰ In ko gredo zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da je suha do korenine.

²¹ In Peter se spomni in mu reče: Rabi, glej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.

²² Jezus pa odgovori in jim veli: Imejte vero v Boga!

²³ Resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in ne dvomi v srcu svojem, temuč veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodilo se mu bode.

²⁴ Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam.

²⁵ In kadar stopite k molitvi, odpustite, če imate zoper koga kaj, da tudi Oče vaš, ki je v nebesih, vam odpusti vaše pregrehe.

²⁶ § Če pa vi ne odpustite, tudi vam ne odpusti Oče vaš, ki je v nebesih, vaših pregreškov.

²⁷ In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starejšine

²⁸ in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš?

²⁹ Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam.

³⁰ Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!

³¹ In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

³² Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prorok.

³³ Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.