¹ In reče jim: Resnično vam pravim, da so nekteri med temi, ki stojé tu, kteri ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjó.

² In črez šest dni vzeme Jezus Petra in Jakoba in Janeza, in odpelje jih na visoko goro same posebej; in premení se pred njimi.

³ In oblačila njegova postanejo svetla, zeló bela kakor sneg, kakor jih belivec na zemlji ne more ubeliti.

⁴ In prikaže jim se Elija z Mojzesom, in pogovarjala sta se z Jezusom.

⁵ In Peter odgovorí in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; bomo pa naredili tri šatore: tebi enega, in Mojzesu enega, in Eliju enega.

⁶ Ni namreč vedel, kaj govori; kajti bili so zeló uplašeni.

⁷ Pa nastane oblak in jih zakrije; in glas pride iz oblaka, govoreč: Ta je sin moj ljubljeni; njega poslušajte.

⁸ In nagloma se ozró, in nikogar več niso videli, razen Jezusa samega s seboj.

⁹ Ko so pa stopali z gore, zapové jim, naj nikomur ne povedó, kar so videli, dokler sin človečji ne vstane od mrtvih.

¹⁰ In to besedo so ohranili v sebi, in vpraševali so, kaj bi to bilo: od mrtvih vstati?

¹¹ In vpraševali so ga, govoreč: Saj pravijo pismarji, da mora Elija poprej priti?

¹² On pa odgovorí in jim reče: Elija bo prišel res poprej in bo vse uravnal; kakor je tudi pisano za sina človečjega, da mora mnogo pretrpeli in zaničevan biti:

¹³ Ali jaz vam pravim, da je tudi Elija prišel, in storili so mu, kar so hoteli, kakor je pisano za-nj.

¹⁴ In prišedši k učencem, ugleda mnogo ljudstva okoli njih, in pismarje, da se ž njimi prepirajo.

¹⁵ In precej vse ljudstvo, ko ga ugleda, ostrmí, in pritekši k njemu, pozdravljali so ga.

¹⁶ Pa vpraša pismarje: Kaj se prepirate ž njimi?

¹⁷ In odgovarjajoč eden izmed ljudstva, reče: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, kteri ima duha mutastega.

¹⁸ In kedar ga zgrabi, lomi ga; in on se peni, in škriplje z zobmí svojimi, in suší se. Pa sem djal učencem tvojim, naj bi ga izgnali, in niso mogli.

¹⁹ On mu pa odgovorí in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Peljite ga k meni!

²⁰ In pripeljejo ga k njemu. In ko ga duh ugleda, precej ga strese; in padši na zemljo, valjal se je in penil.

²¹ Pa vpraša očeta njegovega: Koliko je časa, kar mu se je to zgodilo? On pa reče: Od mladih nóg.

²² In velikokrat ga tudi v ogenj vrže ali v vodo, da bi ga pogubil; ali če moreš kaj, pomagaj nam, usmili se nas.

²³ Jezus mu pa reče: Če moreš to verovati, vse je mogoče tistemu, kteri veruje.

²⁴ In precej zavpije oče mladeničev, in s solzami reče: Verujem, Gospod; pomagaj neveri mojej!

²⁵ Videvši pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapretí duhu nečistemu, govoreč mu: Duh mutasti in gluhi, jaz ti ukazujem, izidi iž njega, in ne vnidi več va-nj.

²⁶ Pa zakričí in ga močno strese, in izide iž njega. In postal je kakor mrtev, tako, da so mnogi govorili, da je umrl.

²⁷ Jezus ga pa prime za roko in ga vzdigne; in vstal je.

²⁸ In ko vnide v hišo, vpraševali so ga učenci njegovi na samem: Za kaj ga mi nismo mogli izgnati?

²⁹ Pa jim reče: Ta zarod ne more iziti z ničimer, razen z molitvijo in postom.

³⁰ In izšedši odtod, šli so skupaj skozi Galilejo; in ni hotel, da bi kdo zvedel.

³¹ Kajti učil je učence svoje, in pravil jim je: Sin človečji bo izdan v človeške roke, in umorili ga bodo; in ko bo umorjen, vstal bo tretji dan od smrti.

³² Oni pa niso umeli govora, in bali so se vprašati ga.

³³ In pride v Kapernaum; in ko je bil v hiši, vpraša jih: Kaj ste se po poti med seboj pričkali?

³⁴ Oni so pa molčali; prepirali so se bili namreč po poti med seboj, kdo je največi.

³⁵ In ko se je usedel, pokliče dvanajstere, in reče jim: Če kdo hoče biti prvi, naj bo najzadnji od vseh, in vsem služabnik.

³⁶ In vzemši otročiča, postavi ga sredi njih; in objemši ga, reče jim:

³⁷ Kdor enega takih otročičev sprejme v ime moje, mene sprejema: in kdor mene sprejme, ne sprejema mene, nego tega, kteri me je poslal.

³⁸ Pa mu odgovorí Janez in reče: Učenik, videli smo nekoga, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, kteri ne hodi za nami; in zabranili smo mu, ker ne hodi za nami.

³⁹ Jezus mu pa reče: Ne branite mu; kajti nikogar ni, kteri bi storil čudež z imenom mojim, in bi mogel brž slabo govoriti o meni.

⁴⁰ Kajti kdor ni zoper nas, z nami je.

⁴¹ Kdorkoli namreč vas napojí s kupico vode v ime moje, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne bo izgubil plačila svojega.

⁴² In kdor pohujša enega teh malih, kteri verujejo v mé, bilo bi mu bolje, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, in bi bil vržen v morje.

⁴³ In če te pohujšuje roka tvoja, odseci jo; bolje ti je brez roke vniti v življenje, nego obe roki imeti, in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi,

⁴⁴ Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne.

⁴⁵ In če te noga tvoja pohujšuje, odseci jo; bolje ti je hromemu vniti v življenje, nego obe nogi imeti, in vrženemu bili v pekel, v neugasljivi ogenj,

⁴⁶ Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne.

⁴⁷ In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom vniti v kraljestvo Božje, nego obe očesi imeti, in vrženemu biti v pekel ognjeni,

⁴⁸ Kjer njih črv ne umira, in ogenj ne gasne.

⁴⁹ Kajti vsak se bo z ognjem osolil, in vsaka žrtva se bo s soljo osolila.

⁵⁰ Dobra je sol; če pa sol neslana postane, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.