¹ Bila je pa velika noč in praznik presnih kruhov črez dva dni. In iskali so véliki duhovni in pismarji, kako bi ga z zvijačo vjeli, in umorili.

² Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta.

³ In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ktera je imela sklenico čiste dragocene nardove mire; in razbije sklenico in mu izlije na glavo.

⁴ Bili so pa nekteri, kteri so se sami pri sebi hudovali, govoreč: Čemu se je ta potrata mire zgodila?

⁵ Kajti to bi se bilo moglo za več kakor sto grošev prodati, in dati se ubogim. In godrnjali so nad njo.

⁶ Jezus pa reče; Pustite jo; kaj jej delate skrbí? Dobro delo je storila na meni.

⁷ Kajti uboge imate vselej s seboj, in kedar hočete, morete jim dobro storiti; mene pa nimate vselej.

⁸ Kar je ona mogla, to je storila; prva je pomazilila telo moje za pokop.

⁹ Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanil ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ta storila, njej v spomin.

¹⁰ In Juda Iškarijan, eden od dvanajsterih, odide k vélikim duhovnom, da jim ga izda.

¹¹ Oni pa, ko to slišijo, razveselé se, in obrekó mu dati denarja: in iskal je, kako bi ga priložno izdal.

¹² In prvi dan presnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali, rekó mu učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

¹³ Pa pošlje dva izmed učencev svojih, in reče jima: Pojdita v mesto; in srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode. Pojdita za njim,

¹⁴ In kjer vnide, recita gospodarju hiše: Učenik pravi: Kje je gostilnica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje?

¹⁵ In on vama bo pokazal veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam priredita.

¹⁶ In učenca njegova izideta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita velikonočno jagnje.

¹⁷ In ko se zvečerí, pride z dvanajsterimi.

¹⁸ In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas, kteri z menoj jé, izdal.

¹⁹ Oni se pa začnó žalostiti, in praviti mu eden za drugim: Ali jaz? in drugi: Ali jaz?

²⁰ On pa odgovorí in jim reče: Eden od dvanajsterih, kteri omaka z menoj v skledo.

²¹ Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjé tistemu človeku, kteri sina človečjega izdaja. Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil rodil tisti človek.

²² In ko so jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslovivši, prelomi, in dá jim, in reče: Vzemite, jejte; to je telo moje.

²³ In vzemši kelih, zahvali, in dá jim; in pili so iž njega vsi.

²⁴ In reče jim: To je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge.

²⁵ Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega rodú, do tistega dné, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

²⁶ In ko so odpeli, odidejo na Oljsko goro.

²⁷ In reče jim Jezus: Vsi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: "Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce."

²⁸ Ali po vstajanji svojem pojdem pred vami v Galilejo.

²⁹ Peter mu pa reče: In če se vsi pohujšajo, jaz ne.

³⁰ Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da nocoj to noč, predno bo petelin dvakrat zapel, zatajil me boš trikrat.

³¹ On je pa še bolj pravil: Ko bi moral s teboj vred umreti, nikoli te ne bom zatajil. Tako so tudi vsi govorili.

³² In pridejo na mesto, kteremu je ime Getsemane; ter reče učencem svojim: Usedite se tu dotlej, da izmolim.

³³ In vzeme Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in obupovati.

³⁴ In reče jim: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte.

³⁵ Ter odide malo dalje in pade na zemljo, in molil je, naj bi, če je mogoče, prešla ta ura od njega.

³⁶ In govoril je: Aba, oče! vse je mogoče tebi. Prenesi ta kelih od mene; ali ne, kar jaz hočem, nego kar ti.

³⁷ In pride, in najde jih, da spé, ter reče Petru: Simon, spíš? Ali nisi mogel ene ure prečuti?

³⁸ Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo.

³⁹ In zopet odide, in molil je, govoreč iste besede.

⁴⁰ In ko se vrne, najde jih zopet, da spé (kajti bile so jim oči otežale); in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.

⁴¹ In pride v tretje, in reče jim: Spíte dalje in počivajte! Dosti je; prišla je ura. Glej, sin človečji se izdaja grešnikom v roke.

⁴² Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal.

⁴³ In precej, ko je še govoril, pride Juda, kteri je bil eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od vélikih duhovnov in pismarjev in starešin.

⁴⁴ Dal jim je pa izdajalec njegov znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; zgrabite ga, in odpeljite varno.

⁴⁵ In prišedši, pristopi precej k njemu, in reče: Rabi! Rabi! in ga poljubi.

⁴⁶ Oni pa položé na-nj roke svoje in ga zgrabijo.

⁴⁷ Eden tistih pa, kteri so zraven stali, izdere meč, in mahne hlapca vélikega duhovna in mu odseka uho.

⁴⁸ In Jezus odgovorí in jim reče: Kakor na razbojnika ste izšli z meči in kôli, lovit me?

⁴⁹ Vsak dan sem bil pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili; ali da se izpolni pismo.

⁵⁰ In zapustivši ga, vsi pobegnejo.

⁵¹ In šel je za njim neki mladenič, ograjen s platnom po nagem; in popadejo ga mladeniči.

⁵² On pa pustí platno, in odbeží nag od njih.

⁵³ In Jezusa odpeljejo k vélikemu duhovnu. In snidejo se pri njem vsi véliki duhovni in starešine in pismarji.

⁵⁴ In Peter je šel oddaleč za njim, noter na dvor vélikega duhovna; in sedel je s hlapci, ogrevaje se pri ognji.

⁵⁵ A véliki duhovni in ves zbor so iskali zoper Jezusa priče, da bi ga umorili; ali ne najdejo je.

⁵⁶ Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali enaka niso bila pričevanja.

⁵⁷ In vstavši nekteri, pričali so po krivem zoper njega, govoreč:

⁵⁸ Mi smo ga slišali, da je djal: Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dnéh bom sezidal drugega, kteri ne bo narejen z rokami.

⁵⁹ Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako.

⁶⁰ In véliki duhoven stopi na sredo, in vpraša Jezusa, govoreč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?