¹ In Jezus je vstopil [v Jeriho] in šel skozi Jeriho.

² In glej, tam je bil mož, imenovan Zahej, ki je bil šef med davkarji in je bil bogat.

³ In prizadeval si je, da bi videl, kdo je bil Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave.

⁴ In stekel je naprej ter splezal na egiptovsko smokvo,¹ da bi ga videl, kajti moral bi iti mimo po tej poti.

1. [egiptovska smokva: sikomora, lat. Ficus sycomorus.]

⁵ Ko je Jezus prišel na ta kraj, je pogledal gor, ga zagledal in mu rekel: »Zahej, podvizaj se in pridi dol, kajti danes moram ostati v tvoji hiši.«

⁶ In ta je pohitel in prišel dol ter ga radostno sprejel.

⁷ In ko so to videli, so vsi godrnjali, rekoč: »Ta je odšel, da bi bil gost pri človeku, ki je grešnik.«

⁸ Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Glej, Gospod, polovico svojih dobrin dam revnim in če sem po krivem obtožen, da sem karkoli vzel od kateregakoli človeka, mu štirikratno povrnem.«

⁹ Jezus pa mu je rekel: »Ta dan je prišla k tej hiši rešitev duše, glede na to, da je tudi on Abrahamov sin.

¹⁰ Kajti Sin človekov je prišel, da poišče in da reši to, kar je bilo izgubljeno.«¹

1. Mt 18,11

¹¹ In medtem ko so slišali te stvari, je dodal in povedal prispodobo, kajti bil je blizu Jeruzalema in ker so mislili, da naj bi se Božje kraljestvo prikazalo takoj.

^{12 1} Rekel je torej: »Neki visoki plemič je odšel v daljno deželo, da prejme zase kraljestvo in da se vrne.

1. Mt 25,14

¹³ § In poklical je svojih deset služabnikov ter jim razdelil deset funtov¹ in jim rekel: ›Zaposlite se s trgovanjem, dokler ne pridem.‹

1. funtov: mina, tukaj prevedena funt, je 0,355 litra: kar je 3 funte, 2 šilinga in 6 penijev.

¹⁴ Toda njegovi državljani so ga sovražili in za njim poslali sporočilo, rekoč: ›Nočemo, da bi ta človek zavladal nad nami.‹

¹⁵ Pripetilo pa se je, ko se je vrnil, da je prejel kraljestvo. Potem je ukazal, naj te služabnike, ki jim je dal denar,¹ pokličejo k njemu, da lahko izve, koliko je vsak človek pridobil s trgovanjem.

1. denar: gr. srebro.

¹⁶ Potem je prišel prvi, rekoč: ›Gospodar, tvoj funt je pridobil deset funtov.‹

¹⁷ Rekel mu je: ›V redu, ti dobri služabnik, ker si bil zvest v zelo majhnem, imej oblast nad desetimi mesti.‹

¹⁸ In prišel je drugi, rekoč: ›Gospod, tvoj funt je pridobil pet funtov.‹

¹⁹ In tudi njemu je rekel podobno: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹

²⁰ In prišel je še en, rekoč: ›Gospod, glej, tukaj je tvoj funt, ki sem ga hranil v prtiču,

²¹ kajti bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ to, česar nisi položil in žanješ to, česar nisi posejal.‹

²² On pa mu reče: ›Po tvojih lastnih ustih te bom sodil, ti zlobni služabnik. Vedel si, da sem bil strog človek, ki jemljem to, česar nisem položil in žanjem to, česar nisem posejal.

²³ Zakaj torej mojega denarja nisi dal v banko, da bi lahko ob svojem prihodu svojo lastnino zahteval z obrestmi?‹

²⁴ In rekel je tem, ki so stali poleg: ›Vzemite od njega funt in ga dajte tistemu, ki ima deset funtov.‹

²⁵ (Oni pa so mu rekli: ›Gospod, ta ima deset funtov.‹)

²⁶ Kajti povem vam:¹ ›Da se bo vsakemu, ki ima, dalo; od tistega, ki nima, pa se bo odvzelo celó to, kar ima.‹

1. Mt 13,12

²⁷ Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz vladal, privedite sèm in jih pokončajte pred menoj.‹«

²⁸ ¶ In ko je tako govoril, je šel pred njimi ter se vzpenjal v Jeruzalem.

^{29 1} Pripetilo pa se je, ko je prišel blizu Bétfage in Betanije, pri gori, ki se imenuje Oljska gora, [da] je poslal dva izmed svojih učencev,

1. Mt 21,1

³⁰ rekoč: »Pojdita v vas nasproti vama, v kateri bosta ob svojem vstopu našla privezano žrebe, na katerem človek še nikoli ni sedel. Odvežita ga in ga privedita sèm.

³¹ Če pa vaju katerikoli človek vpraša: ›Zakaj ga odvezujeta?‹ mu recita takole: ›Ker ga potrebuje Gospod.‹«

³² In onadva, ki sta bila poslana, sta šla svojo pot in našla tako, kakor jima je povedal.

³³ In ko sta odvezovala žrebe, so jima lastniki le-tega rekli: »Zakaj odvezujeta žrebe?«

³⁴ Onadva pa sta rekla: »Gospod ga potrebuje.«

³⁵ In privedla sta ga k Jezusu in svoje obleke vrgla na žrebe ter nanj posadila Jezusa.

³⁶ In ko je šel, so na pot razgrinjali svoja oblačila.

³⁷ Ko je prišel blizu, torej celó k pobočju Oljske gore, se je celotna množica učencev začela veseliti in z močnim glasom hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli,

³⁸ rekoč: »Blagoslovljen naj bo Kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem. V nebesih mir in slava na višavah.«

³⁹ Nekaj farizejev izmed množice pa mu je reklo: »Učitelj, oštej svoje učence.«

⁴⁰ In odgovoril jim je in jim rekel: »Povem vam, da če bi ti molčali, bodo takoj kamni zavpili.«

⁴¹ ¶ Ko pa je prišel bliže, je zagledal mesto ter se razjokal nad njim,

⁴² rekoč: »Če bi ti spoznalo, celó ti, vsaj na ta tvoj dan, stvari, ki pripadajo tvojemu miru! Toda sedaj so skrite pred tvojimi očmi.

⁴³ Kajti nadte bodo prišli dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe nasuli okope in te obkolili in te stiskali na vsaki strani

⁴⁴ in zravnali te bodo z zemljo in tvoje otroke v tebi; in v tebi ne bodo pustili enega kamna na drugem, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«

⁴⁵ § ¹ In odšel je v tempelj ter začel izganjati te, ki so v njem prodajali in te, ki so kupovali,

1. Mt 21,12

⁴⁶ rekoč jim: »Pisano je: ›Moja hiša je hiša molitve,‹ toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.«

⁴⁷ In vsak dan je učil v templju. Toda visoki duhovniki in pisarji in vodje ljudstva so si prizadevali, da ga pokončajo,

⁴⁸ pa niso mogli najti, kaj bi lahko storili, kajti vsi ljudje so ga¹ zelo pozorno poslušali.

1. ga…: ali, se ga oklepali.