¹ In povedal jim je priliko zato, da morajo ljudje¹ vedno moliti in ne izgubiti poguma,

1. 1 Tes 5,17

² rekoč: »V mestu¹ je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka.

1. mestu: gr. nekem mestu.

³ In v tistem mestu je bila vdova in prišla je k njemu, rekoč: ›Maščuj me pred mojim nasprotnikom.‹

⁴ On pa nekaj časa ni hotel, toda kasneje si je sam pri sebi rekel: ›Čeprav se ne bojim Boga niti se ne oziram na človeka,

⁵ vendarle, ker me ta vdova nadleguje, ji bom izvršil pravico, da me s svojim nenehnim prihajanjem ne bi izmučila.‹«

⁶ Gospod pa je rekel: »Poslušajte, kaj pravi nepravični sodnik.

⁷ In ali ne bo Bog maščeval svojih lastnih izvoljenih, ki dan in noč vpijejo k njemu, čeprav jih dolgo prenaša?

⁸ Povem vam, da jih bo naglo maščeval. Vendar ko pride Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?«

⁹ Nekaterim pa, ki so zaupali sami vase, da¹ so bili pravični in so prezirali druge, je povedal to prispodobo:

1. da…: ali, kot bi bili pravični.

¹⁰ »Dva človeka sta šla gor v tempelj molit: en farizej, drugi pa davkar.

¹¹ Farizej je stal in sam s seboj takole molil: ›Bog, zahvaljujem se ti, ker nisem kakor so drugi ljudje, izsiljevalci, nepravični, zakonolomci ali celó kakor ta davkar.

¹² Postim se dvakrat tedensko, desetine dajem od vsega, kar imam.

¹³ Davkar pa, ki je stal daleč stran, ni hotel niti svojih oči povzdigniti k nebu, temveč se je udarjal po svojih prsih, rekoč: ›Bog bodi usmiljen meni grešniku.‹

¹⁴ Povem vam, ta človek je odšel dol k svoji hiši toliko bolj opravičen kakor drugi,¹ kajti vsak, kdor sebe povišuje, bo ponižan; kdor pa sebe ponižuje, bo povišan.«

1. Mt 23,12

¹⁵ K njemu pa so privedli tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, toda ko so njegovi učenci to videli, so jih ošteli.

¹⁶ Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: »Dovolite majhnim otrokom prihajati k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.

¹⁷ Resnično, povem vam: ›Kdorkoli ne bo sprejel Božjega kraljestva kakor majhen otrok, nikakor ne bo vstopil vanj.‹«

¹⁸ In nek vladar ga je vprašal, rekoč: »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom podedoval večno življenje?«¹

1. [Mr 10,17]; [Lk 10,25]

^{19 1} Jezus pa mu je rekel: »Zakaj me kličeš dober? Nihče ni dober, razen enega, to je Boga.

1. Mt 19,16

²⁰ Zapovedi poznaš: ›Ne zagreši zakonolomstva,‹ ›Ne ubijaj,‹ ›Ne kradi,‹ ›Ne pričaj po krivem,‹ ›Spoštuj svojega očeta in svojo mater.‹«

²¹ On pa je rekel: »Vsega tega sem se držal od svoje mladosti dalje.«

²² Torej ko je Jezus slišal te besede, mu je rekel: »Vendarle ti manjka ena stvar. Prodaj vse, kar imaš in razdeli revnim in imel boš zaklad v nebesih in pridi, hodi za menoj.«

²³ In ko je oni to slišal, je bil zelo žalosten, kajti bil je zelo bogat.

²⁴ In ko je Jezus videl, da je bil zelo žalosten, je rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!

²⁵ Kajti lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.«

²⁶ Tisti pa, ki so to slišali, so rekli: »Kdo je potem lahko rešen?«

²⁷ In rekel je: »Stvari, ki so nemogoče z ljudmi, so mogoče z Bogom.«

^{28 1} Potem je Peter rekel: »Glej! Vse smo zapustili in ti sledili.«

1. Mt 19,27

²⁹ In rekel jim je: »Resnično, povem vam: ›Ni človeka, ki je zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi Božjega kraljestva,

³⁰ ki ne bo prejel mnogokrat več v tem sedanjem času in večno življenje v svetu, ki pride.‹«

³¹ ¶ ¹ Potem je k sebi vzel dvanajstere in jim rekel: »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in vse besede, ki so glede Sina človekovega napisane po prerokih, se bodo dovršile.

1. Mt 20,17

³² Kajti izročen bo poganom in bo zasmehovan in hudobno tretiran ter opljuvan,

³³ pa tudi bičali ga bodo in usmrtili in tretji dan bo ponovno vstal.«

³⁴ Oni pa niso razumeli nobene od teh besed in ta govor je bil skrit pred njimi niti niso razumeli besed, ki so bile izgovorjene.

³⁵ ¶ ¹ In pripetilo se je, da ko je prišel blizu Jerihe, da je ob poti sedèl nek slepi mož ter beračil.

1. Mt 20,29

³⁶ In ko je slišal iti mimo množico, je vprašal, kaj je to pomenilo.

³⁷ In povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan.

³⁸ In ta je zavpil, rekoč: »Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.«

³⁹ Tisti pa, ki so hodili spredaj, so ga ošteli, da naj molči, toda on je bolj in bolj vpil: »Ti, Davidov Sin, usmili se me.«

⁴⁰ In Jezus se je ustavil ter ukazal, naj bo priveden k njemu in ko je ta prišel bliže, ga je vprašal,

⁴¹ rekoč: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« On pa je rekel: »Gospod, da lahko prejmem svoj vid.«

⁴² Jezus mu je rekel: »Prejmi svoj vid, tvoja vera te je rešila.«

⁴³ In takoj je prejel svoj vid in mu sledil ter proslavljal Boga. In ko so vsi ljudje to videli, so dali hvalo Bogu.