^{1 1} In pripetilo se je, da so na enega izmed tistih dni, ko je v templju učil ljudi in oznanjal evangelij, prišli nad njega visoki duhovniki in pisarji s starešinami

1. Mt 21,23

² in mu spregovorili, rekoč: »Povej nam, s kakšno oblastjo delaš te stvari? Ali kdo je tisti, ki ti je dal to oblast?«

³ In odgovoril je ter jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal eno besedo in odgovorite mi:

⁴ ›Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi?‹«

⁵ Oni pa so razpravljali med seboj, rekoč: »Če bomo rekli: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu potem niste verjeli?‹

⁶ Toda če rečemo: ›Od ljudi,‹ nas bodo vsi ljudje kamnali, kajti pregovorjeni so, da je bil Janez prerok.«

⁷ In odgovorili so, da ne morejo povedati, od kod je bil.

⁸ In Jezus jim je rekel: »Niti vam jaz ne povem, s kakšno oblastjo delam te stvari.«

⁹ Potem je začel ljudem govoriti to prispodobo: »Neki človek je zasadil vinograd in ga prepustil poljedelcem ter za dolgo časa odšel v daljno deželo.¹

1. Mt 21,33

¹⁰ Ob primernem obdobju pa je poslal k poljedelcem služabnika, da bi mu lahko dali od sadu vinograda, toda poljedelci so ga pretepli in ga odposlali praznega.

¹¹ On pa je ponovno poslal drugega služabnika in tudi njega so pretepli in sramotno ravnali z njim ter ga odposlali praznega.

¹² Pa je ponovno poslal tretjega in tudi njega so ranili ter ga vrgli ven.

¹³ Potem je gospodar vinograda rekel: ›Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina. Ko ga bodo videli, ga bodo mogoče spoštovali.‹

¹⁴ Toda ko so ga poljedelci zagledali, so med seboj razpravljali, rekoč: ›Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, da bo dediščina lahko naša.‹

¹⁵ Tako so ga vrgli iz vinograda in ga ubili. Kaj jim bo torej storil gospodar vinograda?

¹⁶ Prišel bo in uničil te poljedelce, vinograd pa bo dal drugim.« Ko pa so to slišali, so rekli: »Bog ne daj.«

¹⁷ On pa jih je pogledal in rekel: »Kaj je torej to, kar je pisano:¹ ›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu?‹

1. Ps 118,22

¹⁸ Kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit, toda na kogarkoli bo ta padel, ga bo zmlel v prah.‹«

¹⁹ ¶ In visoki duhovniki ter pisarji so skušali to isto uro položiti roke nanj; bali pa so se ljudi, kajti zaznali so, da je to prispodobo govoril proti njim.

²⁰ In opazovali so ga ter poslali oglednike, ki naj bi se hlinili [za] pravične može, da bi ga lahko prijeli za njegove besede, da bi ga tako lahko izročili voditeljevi moči in oblasti.

²¹ In vprašali so ga, rekoč:¹ »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš niti ne sprejemaš zunanjega videza kogarkoli, temveč resnično² učiš Božjo pot:

1. Mt 22,16
2. resnično: ali, v resnici.

²² ›Ali je za nas zakonito, da dajemo cesarju davek ali ne?‹«

²³ Vendar je zaznal njihovo prebrisanost in jim rekel: »Zakaj me skušate?

²⁴ Pokažite mi¹ kovanec. Čigavo podobo in napis ima?« Odgovorili so in rekli: »Cesarjevo.«

1. Mt 18,28

²⁵ In rekel jim je: »Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.«

²⁶ In pred ljudmi ga niso mogli prijeti zaradi njegovih besed in čudili so se ob njegovem odgovoru in molčali.

²⁷ ¶ ¹ Potem so prišli k njemu nekateri izmed saducejev, ki zanikajo, da obstaja kakršnokoli vstajenje in vprašali so ga,

1. Mt 22,23

²⁸ rekoč: »Učitelj, Mojzes nam je napisal: ›Če komu umre brat, ki ima ženo in umre brez otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.

²⁹ Bilo je torej sedem bratov in prvi je vzel ženo ter umrl brez otrok.

³⁰ § In drugi jo je vzel za ženo ter umrl brez otrok.

³¹ In vzel jo je tretji in na podoben način tudi sedmi, pa niso zapustili otrok in so umrli.

³² Zadnja izmed vseh je umrla tudi ženska.

³³ Čigava žena od teh bo torej ob vstajenju? Kajti sedem jo je imelo za ženo.‹«

³⁴ Jezus jim odgovori in reče: »Otroci tega sveta se poročajo in so dane v zakon,

³⁵ toda tisti, ki bodo šteti za vredne, da dosežejo oni svet in vstajenje od mrtvih, se ne bodo niti poročali, niti ne bodo dane v zakon,

³⁶ niti ne morejo več umreti, kajti enaki so angelom in so Božji otroci, saj so otroci vstajenja.

³⁷ Torej, da so mrtvi obujeni,¹ je pokazal celó Mojzes pri grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‹

1. 2 Mz 3,6

³⁸ Kajti on ni Bog mrtvih, temveč živih, kajti njemu vsi živijo.«

³⁹ ¶ Tedaj so nekateri izmed pisarjev odgovorili in rekli: »Učitelj, dobro si povedal.«

⁴⁰ Nató pa se ga niso drznili vprašati nobenega vprašanja več.

⁴¹ In rekel jim je: »Kako pravijo, da je Kristus Davidov sin?¹

1. Mt 22,42

⁴² In sam David pravi v knjigi Psalmov: ›Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sedi na mojo desnico,¹

1. [Ps 110,1]

⁴³ dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.‹‹

⁴⁴ David mu torej reče Gospod, kako je potem on njegov sin?«

⁴⁵ ¶ Potem je pred občinstvom vseh ljudi svojim učencem rekel:

⁴⁶ »Pazite se pisarjev, ki želijo hoditi v dolgih svečanih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih in najvišje sedeže v sinagogah ter vodilna mesta na praznovanjih,¹

1. Mt 23,5

⁴⁷ ki vdovam požirajo hiše in zaradi lepšega delajo dolge molitve; isti bodo prejeli večje prekletstvo.«