¹ Ko je torej končal vse svoje govore pred občinstvom ljudi,¹ je vstopil v Kafarnáum.

1. Mt 8,5

² Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt.

³ Ko je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika.

⁴ Ko so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: »Vreden je bil, da bi to storil zanj,

⁵ kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil.«

⁶ Potem je Jezus odšel z njimi. In ko je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: »Gospod, ne delaj si sitnosti, kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho,

⁷ zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.

⁸ Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast. Pod seboj imam vojake in nekomu¹ rečem: ›Pojdi,‹ in gre, in drugemu: ›Pridi‹ in pride, in svojemu služabniku: ›Naredi to,‹ in to stori.«

1. nekomu: gr. temu možu.

⁹ Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel množici, ki mu je sledila: »Povem vam: ›Nisem našel tako velike vere, ne, niti v Izraelu ne.‹«

¹⁰ § In tisti, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega.

¹¹ ¶ § Pripetilo se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain¹ in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi.

1. [Nain: mesto v spodnji Galileji, 14 km južno od Nazareta.]

¹² Ko je torej prišel blizu k mestnim velikim vratom, glej, je bil ven odnesen mrtev človek, edini sin njegove matere in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta.

¹³ Ko jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: »Ne jokaj.«

¹⁴ Prišel je in se dotaknil mrtvaškega odra,¹ in tisti, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: »Mladenič, rečem ti: ›Vstani.‹«

1. mrtvaškega odra: ali, krste.

¹⁵ In ta, ki je bil mrtev, se je usedel in začel govoriti. In izročil ga je njegovi materi.

¹⁶ Strah je prišel na vse in slavili so Boga, rekoč, da je med nami vstal velik prerok in da je Bog obiskal svoje ljudi.

¹⁷ In ta govorica o njem je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsem celotnem področju.

^{18 1} In Janezovi učenci so mu povedali o vseh teh stvareh.

1. Mt 11,2

¹⁹ ¶ § In Janez je k sebi poklical dva izmed svojih učencev in ju poslal k Jezusu, rekoč: »Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?«

²⁰ Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: ›Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?‹«

²¹ In v tej isti uri je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov, in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid.

²² Potem jima Jezus odgovori in reče: »Pojdita svojo pot in povejta Janezu, kakšne stvari sta videla in slišala: kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, revnim¹ je oznanjen evangelij.

1. Iz 61,1

²³ In blagoslovljen je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene.«

²⁴ ¶ In ko sta Janezova poslanca odšla, je množici začel govoriti glede Janeza: »Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom?

²⁵ Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so na kraljevih dvorih.

²⁶ Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka.

²⁷ To je on, o katerem je pisano: ›Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‹¹

1. [Mal 3,1]

²⁸ Kajti povem vam: ›Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik, toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.‹«

²⁹ In vsi ljudje, ki so ga slišali in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom.

³⁰ Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili¹ nasvet Boga, sami² zoper sebe, tako da se mu niso dali krstiti.

1. zavrnili: ali, preprečili.
2. sami: ali, znotraj samih sebe.

³¹ ¶ § In Gospod je rekel: »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni?¹

1. Mt 11,16

³² Podobni so otrokom, sedečim na trgu, ki kličejo drug drugemu ter govorijo: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste jokali.‹

³³ Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha niti ni pil vina; vi pa pravite: ›Hudiča ima.‹

³⁴ Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: ›Glejte, požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‹

³⁵ Toda modrost je opravičena po vseh svojih otrocih.«

³⁶ ¶ ¹ Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu.

1. Mr 14,3

³⁷ In glej, ko je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila

³⁸ ter jokajoč od zadaj pristopila k njegovim stopalom in njegova stopala začela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljala je njegova stopala ter jih mazilila z mazilom.

³⁹ Ko je torej to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: »Če bi bil ta človek prerok, bi vedel, kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika, kajti grešnica je.«

⁴⁰ In Jezus mu odgovori ter reče: »Simon, nekaj ti imam povedati.« On pa reče: »Učitelj, povej.«

⁴¹ »Bil je nek upnik, ki je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto¹ denarjev, drugi pa petdeset.

1. Mt 18,28

⁴² In ko nista imela nič, s čimer bi plačala, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?«

⁴³ Simon je odgovoril in rekel: »Domnevam, da tisti, ki mu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Pravilno si presodil.«

⁴⁴ In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: »Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala, toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave.

⁴⁵ Nisi mi dal poljuba, toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal.

⁴⁶ Moje glave nisi mazilil z oljem, toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom.

⁴⁷ Zato ti pravim: ›Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni,‹ kajti veliko je ljubila, toda komur je malo oproščeno, ta malo ljubi.«

⁴⁸ Njej pa je rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.«

⁴⁹ In tisti, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi začeli govoriti: »Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?«

⁵⁰ In ženski je rekel: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru.«