¹ § Torej¹ na prvi dan tedna so zelo zgodaj zjutraj prišle k mavzoleju in nosile dišave, ki so jih pripravile in nekatere druge z njimi.

1. Mt 28,1

² Našle pa so kamen odvaljen od mavzoleja.

³ In vstopile so vanj, pa niso našle telesa Gospoda Jezusa.

⁴ In pripetilo se je, medtem ko so bile glede tega zelo zmedene, glej, dva moža sta stala poleg njih v sijočih oblekah

⁵ in medtem ko so bile prestrašene in so svoje obraze sklonile k zemlji, sta jim rekla: »Zakaj iščete živega¹ med mrtvimi?

1. živega: ali, njega, ki živi.

⁶ Njega ni tukaj, temveč je bil obujen.¹ Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji,

1. Mt 17,23

⁷ rekoč: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in biti križan ter tretji dan ponovno vstati.‹«

⁸ In spomnile so se njegovih besed

⁹ ter se vrnile od mavzoleja in vse te stvari povedale enajsterim ter vsem ostalim.

¹⁰ Bile so Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati ter druge ženske, ki so bile z njimi, ki so te stvari povedale apostolom.

¹¹ Njihove besede pa so se jim zdele kakor prazno opravljanje in jim niso verjeli.

^{12 1} Potem je vstal Peter in stekel k mavzoleju. In sklonjen dol je zagledal lanene trakove, položene posebej, ter odšel in se v sebi spraševal o tem, kar se je pripetilo.

1. Jn 20,6

¹³ ¶ ¹ In glej, dva izmed njih sta tega istega dne odšla proti vasi, z imenom Emavs, ki je bila okoli šestdeset dolžin brazd² od Jeruzalema.

1. Mr 16,12
2. [brazda: ang. furlong (kar pomeni dolžina brazde); razdalja, ki jo je zmogel par volov pri oranju, ne da bi počival; 184,9374 m (Easton's 1897 Bible Dictionary) ali, 201,160 m (WordNet ® 3.0, 2006).]

¹⁴ In skupaj sta se pogovarjala o vseh teh stvareh, ki so se zgodile.

¹⁵ In pripetilo se je, medtem ko sta se skupaj posvetovala in razpravljala, da se je približal sam Jezus in šel z njima.

¹⁶ Vendar so bile njune oči zadržane, da ga ne bi spoznala.

¹⁷ On pa jima je rekel: »Kakšne vrste pogovori so to, ki jih imata drug z drugim, medtem ko hodita in sta žalostna?«

¹⁸ Eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, pa mu odgovori in reče: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi izvedel stvari, ki so se v teh dneh tam zgodile?«

¹⁹ In rekel jima je: »Katere stvari?« In rekla sta mu: »Glede Jezusa Nazarečana, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi, pred Bogom in vsemi ljudmi

²⁰ in kako so ga visoki duhovniki in naši vladarji izročili, da bi bil obsojen na smrt in ga križali.

²¹ Toda mi smo zaupali, da je bil on tisti, ki naj bi odkupil Izraela; in poleg vsega tega je danes tretji dan, odkar so se te stvari zgodile.

²² Da, in nekatere ženske, prav tako iz naše skupine, ki so bile zgodaj pri mavzoleju, so nas osupnile.

²³ In ko niso našle njegovega telesa, so prišle, rekoč, da so prav tako videle videnje angelov, ki sta rekla, da je bil živ.

²⁴ In nekateri izmed teh, ki so bili z nami, so odšli k mavzoleju in našli točno takó, kakor so rekle ženske, toda njega niso videli.«

²⁵ Potem jima je rekel: »Oh bedaka in počasnega srca za verovanje vsega, kar so govorili preroki.

²⁶ Ali ni moral Kristus pretrpeti te stvari in vstopiti v svojo slavo?«

²⁷ In začel je pri Mojzesu in vseh prerokih ter jima v vseh pismih pojasnil besede glede njega samega.

²⁸ In približali so se blizu k vasi, kamor sta šla, on pa je storil, kakor da bo odšel dalje.

²⁹ Vendar sta ga primorala, rekoč: »Ostani z nama, kajti blizu večera je in dan je davno minil.« In odšel je noter, da ostane z njima.

³⁰ In pripetilo se je, medtem ko je z njima sedel pri hrani, [da] je vzel kruh in ga blagoslovil in prelomil ter jima dal.

³¹ In njune oči so bile odprte in sta ga spoznala, on pa je izginil¹ iz njunega pogleda.

1. izginil…: ali, prenehal biti viden od njiju.

³² In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo znotraj naju, medtem ko je z nama govoril po poti in medtem ko nama je odpiral pisma?«

³³ In vstala sta še isto uro in se vrnila v Jeruzalem in našla skupaj zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi,

³⁴ govoreče: »Gospod je bil resnično obujen in se prikazal Simonu.«

³⁵ In povedala sta, kakšne stvari so se zgodile na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

³⁶ ¶ ¹ In ko sta tako govorila, je sam Jezus stal v njihovi sredi in jim reče: »Mir vam bodi.«

1. Mr 16,14

³⁷ Toda bili so prestrašeni in zgroženi in domnevali so, da so videli duha.

³⁸ Rekel jim je: »Zakaj ste zaskrbljeni? In zakaj v vaših srcih vstajajo misli?

³⁹ Poglejte moje roke in moja stopala, da sem to jaz sam. Potipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«

⁴⁰ In ko je tako govoril, jim je pokazal svoje roke in svoja stopala.

⁴¹ In medtem ko zaradi radosti niso verjeli ter se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kaj hrane?«

⁴² § In dali so mu kos pečene ribe in od satovja.

⁴³ In vzel je to ter pred njimi pojedel.

⁴⁴ In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih govoril, medtem ko sem bil še z vami, da se morajo izpolniti vse stvari, ki so bile glede mene zapisane v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih.«

⁴⁵ Tedaj jim je odprl njihov razum, da so lahko razumeli pisma

⁴⁶ in jim rekel: »Tako je pisano in tako se je Kristusu spodobilo trpeti in tretji dan vstati od mrtvih,

⁴⁷ in da bi se kesanje ter odpuščanje grehov oznanjalo v njegovem imenu med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu.

⁴⁸ In vi ste priče teh stvari.

⁴⁹ ¶ § In glejte, nad vas pošiljam obljubo svojega Očeta, toda ostanite v jeruzalemskem mestu, dokler ne boste opremljeni z močjo od zgoraj.«¹

1. Jn 15,26; Apd 1,4

⁵⁰ ¶ In odvedel jih je ven, prav do Betanije in povzdignil svoje roke in jih blagoslovil.

^{51 1} In medtem ko jih je blagoslavljal, se je pripetilo, [da] je bil ločen od njih in odnesen gor v nebo.

1. Mr 16,19; Apd 1,9

⁵² In oni so ga oboževali in se z veliko radostjo vrnili v Jeruzalem

⁵³ § in bili so nenehno v templju in hvalili in blagoslavljali Boga. Amen.