¹ A prvi dan tedna, zelo zgodaj, pridejo h grobu in prineso, kar so bile pripravile dišav.

² Najdejo pa kamen odvaljen od groba;

³ ko pa stopijo v grob, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa.

⁴ In zgodi se, ko se niso mogle načuditi temu, glej, dva moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih.

⁵ Ko so se pa bale in so povesile lica k zemlji, jim rečeta: Kaj iščete živega med mrtvimi?

⁶ Ni ga tu, nego vstal je. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji,

⁷ rekoč: Sin človekov mora biti izdan v roke ljudi grešnikov in biti križan, a vstati tretji dan.

⁸ In spomnijo se besed njegovih,

⁹ in se vrnejo od groba ter sporoče vse to enajsterim in vsem drugim.

¹⁰ Bile so pa Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati, in druge ž njimi, ki so to pravile apostolom.

¹¹ In zdele so se jim njih besede kakor prazno govoričenje, in niso jim verjeli.

¹² A Peter vstane in pohiti h grobu in, sklonivši se, ugleda samo platnene prte. In odide domov, čudeč se, kaj se je zgodilo.

¹³ In glej, dva izmed njih sta šla tisti dan v trg, ki je bil šestdeset tečajev daleč od Jeruzalema in mu je bilo ime Emavs.

¹⁴ In pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.

¹⁵ In prigodi se, ko se tako pogovarjata in drug drugega vprašujeta, da se sam Jezus približa in gre ž njima.

¹⁶ Ali njune oči so bile zadržane, da ga nista spoznala.

¹⁷ On jima pa reče: Kaki so to pogovori, ki jih imata gredoč med seboj? In ustavita se, gledaje žalostno.

¹⁸ Odgovori pa eden, po imenu Kleopa, in mu reče: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne veš, kaj se je te dni v njem zgodilo?

¹⁹ Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Tisto o Jezusu Nazarečanu, ki je bil mož prorok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom:

²⁰ kako so ga naši višji duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali.

²¹ Mi pa smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrhu vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo.

²² Pa tudi uplašile so nas neke žene izmed naših, ki so bile zgodaj pri grobu,

²³ in ko niso našle trupla njegovega, so prišle, pripovedujoč, da so celo videle prikazen angelov, kateri pravijo, da je on živ.

²⁴ In nekateri teh, ki so z nami, so šli h grobu in so našli tako, kakor so bile žene povedale, ali njega niso videli.

²⁵ In on jima veli: O vi nespametneži in lenega srca, da bi verovali vse, kar so govorili proroki!

²⁶ Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v slavo svojo?

²⁷ In začne od Mojzesa in vseh prorokov in jima razlaga, kar je v vseh pismih pisano o njem.

²⁸ In približajo se trgu, v katerega sta šla; in on se dela, kakor da bi hotel dalje iti.

²⁹ In prisilita ga, govoreč: Ostani z nama, ker se večeri in dan se je že nagnil. In gre noter, da ostane ž njima.

³⁰ In zgodi se, ko je sedel ž njima za mizo, vzame kruh in blagoslovi ter ga prelomi in jima podaje.

³¹ In njune oči se odpro in ga spoznata; a on jima izgine izpred oči.

³² In rečeta drug drugemu: Ali ni srce gorelo v naju, ko nama je govoril po poti, ko nama je razlagal pisma?

³³ In vstaneta še tiso uro in se vrneta v Jeruzalem, in najdeta zbrane enajstere in te, ki so bili ž njimi.

³⁴ Ti pravijo: Res je vstal Gospod in se je prikazal Simonu.

³⁵ In onadva pripovedujeta, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelomil.

³⁶ Ko pa o tem še govore, stopi on sam v sredo mednje in jim reče: Mir vam!

³⁷ In oni se uplaše in vsi prestrašeni mislijo, da vidijo duha.

³⁸ In jim reče: Kaj se plašite? in zakaj dvomljive misli obhajajo vaša srca?

³⁹ Poglejte roke moje in noge moje, da sem jaz sam; potipajte me in poglejte! Saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.

⁴⁰ In rekši to, jim pokaže roke in noge svoje.

⁴¹ Ker pa še ne verjamejo od veselja in se čudijo, jim reče: Imate li tu kake jedi?

⁴² Oni pa mu dado kos pečene ribe in satovja.

⁴³ In vzame in pojé pred njimi.

⁴⁴ Reče pa jim: To so besede moje, katere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano zame v zakonu Mojzesovem in v prorokih in psalmih.

⁴⁵ Tedaj jim odpre um, da bi razumeli pisma;

⁴⁶ in veli jim: Tako je pisano in tako je moral Kristus trpeti in vstati tretji dan iz mrtvih,

⁴⁷ in se mora oznanjevati v imenu njegovem izpokorjenje in odpuščenje grehov med vsemi narodi, počenši od Jeruzalema.

⁴⁸ Vi pa ste priče temu.

⁴⁹ In glejte, jaz pošljem obljubo Očeta svojega na vas; a vi ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč z višave.

⁵⁰ Peljal jih je pa ven, da so bili Betaniji nasproti, in povzdigne roke svoje in jih blagoslovi.

⁵¹ In zgodi se, ko jih blagoslavlja, da se loči od njih, in vznese se v nebo.

⁵² A oni se mu poklonijo in se vrnejo v Jeruzalem z velikim veseljem.

⁵³ In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga.