¹ In zgodi se, ko je na nekem kraju molil, da mu reče, ko je nehal, eden učencev njegovih: Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil učence svoje.

² § On pa jim reče: Kadar molite, recite: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tudi na zemlji.

³ Kruh naš vsakdanji daj nam vsak dan.

⁴ § In odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpuščamo vsakemu dolžniku svojemu. In ne vpelji nas v izkušnjavo, temuč reši nas zlega.

⁵ In reče jim: Kdo izmed vas ima prijatelja, in pojde k njemu opolnoči in mu poreče: Prijatelj, posodi mi tri hlebe,

⁶ ker je prijatelj moj prišel s pota k meni, pa mu nimam kaj postaviti.

⁷ Oni pa bi odznotraj odgovoril in rekel: Ne bodi mi nadležen: duri so že zaprte in otroci moji so z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati.

⁸ Pravim vam, čeprav ne vstane, da bi mu dal zato, ker mu je prijatelj, vstane vsaj zaradi nadležnega moledovanja njegovega in mu da, kolikor potrebuje.

⁹ In jaz vam pravim: Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.

¹⁰ Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde, in kdor trka, se mu odpre.

¹¹ Kdo izmed vas pa je oče, in če ga prosi sin kruha, pa mu da kamen? ali če prosi ribe, pa mu da namesto ribe kačo?

¹² ali če prosi jajca, pa mu da škorpijona?

¹³ Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.

¹⁴ In izganjal je zlega duha, in ta je bil mutast. Zgodi se pa, ko je zli duh izšel, da mutec izpregovori; in množice se začudijo.

¹⁵ A nekateri izmed njih reko: Z Belzebulom, poglavarjem hudičev, izganja zle duhove.

¹⁶ Drugi pa, izkušajoč ga, zahtevajo od njega znamenja z neba.

¹⁷ On pa, vedoč njih misli, jim reče: Vsako kraljestvo, ki se je samo zoper sebe razdvojilo, propade, in dom, zoper sebe razdvojen, razpade.

¹⁸ Če se je pa tudi satan zoper sebe razdvojil, kako bo ostalo kraljestvo njegovo? ker pravite, da z Belzebulom izganjam zle duhove.

¹⁹ A če jaz z Belzebulom izganjam zle duhove, s čigavo pomočjo jih izganjajo sinovi vaši? Zato vam bodo oni sodniki.

²⁰ Če pa s prstom Božjim izganjam zle duhove, torej je že prišlo k vam kraljestvo Božje.

²¹ Kadar se močni dobro oboroži in varuje dvor svoj, je v miru imetje njegovo;

²² ako pa pride nanj močnejši od njega in ga premaga, mu pobere vse orožje njegovo, v katero je upal, in razdeli njegov plen.

²³ Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, razsiplje.

²⁴ Kadar nečisti duh izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja; in ko ga ne najde, pravi: Vrnil se bom na dom svoj, odkoder sem izšel.

²⁵ In ko pride tja, ga najde pometenega in olepšanega.

²⁶ Tedaj odide in vzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanj in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane hujše od prvega.

²⁷ Zgodi se pa, ko je to govoril, da povzdigne neka žena izmed množice glas svoj in mu reče: Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki si jih sesal!

²⁸ On pa veli: Veliko bolj blagor tem, ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!

²⁹ Ko so se pa množice zbirale pri njem, jim začne govoriti: Ta rod je hudoben rod: znamenja išče, ali ne bo se mu dalo znamenje, razen znamenja Jona proroka.

³⁰ Kakor je bil namreč Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov znamenje temu rodu.

³¹ Kraljica od juga vstane na sodbo z možmi tega rodu in jih obsodi; kajti prišla je od kraja sveta poslušat modrost Salomonovo; in glej, večji je tu od Salomona.

³² Možje Ninivljani vstanejo na sodbo s tem rodom in ga obsodijo; kajti izpokorili so se po propovedi Jonovi; in glej, večji je tu od Jona.

³³ Nihče pa ne dene sveče, ko jo prižge, na skrit kraj, tudi ne pod mernik, ampak na svečnik, da vidijo luč, kateri prihajajo.

³⁴ Svetilo telesu tvojemu je oko: kadar je torej oko tvoje zdravo, je svetlo tudi vse telo tvoje; ko pa je pokvarjeno,¹² je temno tudi telo tvoje.

1. Dobesedno: hudobno. Enako Mt 6,23.
2. Mt 6,23

³⁵ Zato glej, da ne bo luč, ki je v tebi, tema.

³⁶ Če je torej vse telo tvoje svetlo in nima nobenega temnega uda, bo vseskozi svetlo, kakor kadar te svetilnica obsije z jasno svetlobo.

³⁷ Medtem pa, ko je govoril, ga zaprosi neki farizej, naj bi obedoval pri njem. Prišedši pa tja, sede za mizo.

³⁸ Ko pa to vidi farizej, se začudi, da se ni prej umil pred obedom.

³⁹ Gospod mu pa reče: Sedaj vi farizeji čistite kozarec in skledo odzunaj, kar je pa znotraj vas, je polno ropa in hudobije.

⁴⁰ Neumneži, mar ni ta, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?

⁴¹ Sicer pa dajte v miloščino tega, kar je notri, in glej, vse vam je čisto.

⁴² Ali gorje vam farizejem, da dajete desetino od mete in od rute in od vsakega zelišča, izogibate se pa sodbe in ljubezni Božje: to je bilo treba storiti in onega ne opustiti.

⁴³ Gorje vam farizejem, da ljubite prve stole v shodnicah in pozdrave po ulicah.

⁴⁴ Gorje vam, da ste kakor skriti grobovi, po katerih ljudje hodijo in ne vedo zanje.

⁴⁵ Odgovori pa eden izmed učenikov postave in mu reče: Učenik, s takimi besedami sramotiš tudi nas.

⁴⁶ On pa mu reče: Gorje tudi vam učenikom postave, ker nakladate ljudem neznosne butare, a sami se niti z enim prstom ne dotaknete butar.

⁴⁷ Gorje vam, da zidate grobne spomenike prorokom, očetje vaši pa so jih pobili.

⁴⁸ S tem torej ste priče delom očetov svojih in jih odobravate: kajti oni so jih pobili, a vi jim zidate nadgrobke.

⁴⁹ Zato je tudi modrost Božje rekla: Pošljem k njim proroke in apostole, in nekatere njih umore in preženo,

⁵⁰ da se bo zahtevala od tega rodu vseh prorokov kri, ki se je prelila od začetka sveta,

⁵¹ od krvi Abelove, do krvi Zaharijeve, ki je poginil med oltarjem in svetiščem. Da, pravim vam, zahtevala se bo od tega rodu.

⁵² Gorje vam učenikom postave, ker ste vzeli ključ do spoznanja: sami niste šli do njega, a tem, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili.

⁵³ Ko je pa odšel odtod, začno pismarji in farizeji zelo pritiskati nanj in ga vpraševati o raznoterih rečeh,