¹ Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

² To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cirenij.

³ In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

⁴ Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,

⁵ da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča.

⁶ Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi.

⁷ In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

⁸ In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo.

⁹ In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo.

¹⁰ In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu:

¹¹ Ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

¹² In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih.

¹³ In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

¹⁴ Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

¹⁵ In zgodi se, ko odidejo angeli od njih v nebesa, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je oznanil Gospod.

¹⁶ In pridejo jadrno in najdejo Marijo in Jožefa in dete, da leži v jaslih.

¹⁷ Ko ga pa vidijo, oznanijo vest, ki jim je bila povedana o tem detetu.

¹⁸ In vsi, ki slišijo, se čudijo temu, kar jim pripovedujejo pastirji.

¹⁹ Marija pa ohrani vse te besede, premišljujoč jih v srcu svojem.

²⁰ In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

²¹ In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

²² In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda,

²³ kakor je pisano v postavi Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu“,

²⁴ in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča.

²⁵ In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim.

²⁶ In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega.

²⁷ In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave,

²⁸ ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

²⁹ Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru,

³⁰ ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

³¹ ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov,

³² luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.

³³ In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem.

³⁴ In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo

³⁵ (a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

³⁶ In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem,

³⁷ je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.

³⁸ In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

³⁹ In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

⁴⁰ A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila ž njim.

⁴¹ In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.

⁴² In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel ž njimi.

⁴³ In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli.

⁴⁴ Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih.

⁴⁵ In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta.

⁴⁶ In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal.

⁴⁷ Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

⁴⁸ In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

⁴⁹ On jima pa reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?

⁵⁰ In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel.

⁵¹ Ter gre ž njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem.

⁵² In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.