¹ In rekel jim je: »Resnično, povem vam: ›Da bo nekaj od teh, ki stojijo tukaj, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva priti z močjo.‹«¹

1. Mt 16,28

² ¶ ¹ In po šestih dneh Jezus vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza in jih posebej vodi na visoko goro; in pred njimi je bil preobražen.

1. Mt 17,1

³ In njegova oblačila so postala sijoča, silno bela kakor sneg, tako kot jih noben belivec na zemlji ne more pobeliti.

⁴ In prikazal se jim je Elija z Mojzesom; in onadva sta se pogovarjala z Jezusom.

⁵ § In Peter je odgovoril ter Jezusu rekel: »Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj; in naredimo tri šotore, enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija.«

⁶ Kajti ni vedel, kaj bi rekel, ker so bili boleče prestrašeni.

⁷ In tam je bil oblak, ki jih je obsenčil in iz oblaka je prišel glas, rekoč: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.«

⁸ Nenadoma pa, ko so pogledali naokoli, niso videli nobenega človeka več, razen samo Jezusa, ki je bil z njimi.

⁹ In ko so prišli dol z gore, jim je naročil, naj nobenemu človeku ne povedo, kakšne stvari so videli, dokler ne bo Sin človekov vstal od mrtvih.

¹⁰ In ta govor so zadržali med njimi samimi in drug drugega spraševali, kaj naj bi pomenilo vstati od mrtvih.

¹¹ ¶ In vprašali so ga, rekoč: »Zakaj pravijo pisarji, da mora najprej priti Elija?«

¹² Odgovoril je in jim rekel: »Elija resnično prihaja prvi in obnavlja vse stvari in¹ kako je pisano o Sinu človekovemu, da mora trpeti mnoge stvari ter biti zaničevan.

1. Iz 53,23

¹³ Toda povem vam: ›Da je Elija zares prišel in storili so mu, karkoli so si zahoteli, kakor je pisano o njem.‹«

¹⁴ ¶ ¹ In ko je prišel k svojim učencem, je okoli njih zagledal veliko množico in pisarje pričkati se z njimi.

1. Mt 17,14

¹⁵ In nemudoma, ko so ga zagledali, je bila vsa množica silno osupla ter stekla k njemu, da ga pozdravijo.

¹⁶ In pisarje je vprašal: »Kaj se pričkate z njimi?«¹

1. z njimi: ali, med seboj.

¹⁷ Nekdo iz množice pa je odgovoril in rekel: »Učitelj, k tebi sem privedel svojega sina, ki ima nemega duha,

¹⁸ in kjerkoli ga zgrabi, ga trga¹ in se peni in škripa s svojimi zobmi in hira; in rekel sem tvojim učencem, da naj ga izženejo ven, pa niso mogli.«

1. trga…: ali, meče.

¹⁹ Odgovarja mu in reče: »Oh neverni rod, kako dolgo bom z vami? Doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni.«

²⁰ In pripeljali so ga k njemu; in ko ga je zagledal, ga je duh nemudoma trgal, in padel je na tla ter se penast valjal.

²¹ In njegovega očeta je vprašal: »Kako dolgo je že, odkar je ta prišel vanj?« In odgovoril je: »Od otroštva.

²² In da ga pokonča, ga je pogosto vrgel v ogenj in v vode, toda če lahko karkoli storiš, imej sočutje do nas in nam pomagaj.«

²³ Jezus mu je rekel: »Če lahko veruješ, so vse stvari mogoče tistemu, ki veruje.«

²⁴ In otrokov oče je nemudoma zavpil in s solzami rekel: »Gospod, verujem, pomagaj moji neveri.«

²⁵ Ko je Jezus videl, da je množica tekla skupaj, je oštel nečistega duha, rekoč mu: »Ti, nemi in gluhi duh, ukazujem ti, pridi iz njega in ne vstopi več vanj.«

²⁶ In duh je zavpil ter ga hudo zgrabil in prišel iz njega; in bil je kakor nekdo, [ki je] mrtev, tako da so mnogi rekli: »Mrtev je.«

²⁷ Toda Jezus ga je prijel za roko in ga dvignil in ta je vstal.

²⁸ Ko pa je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati ven?«

²⁹ § In rekel jim je: »Ta vrsta ne pride ven z ničimer, razen z molitvijo in postom.«

³⁰ ¶ ¹ In odšli so od tam ter šli skozi Galilejo, in ni želel, da bi katerikoli človek to izvedel.

1. Mt 17,22

³¹ Kajti svoje učence je učil in jim govoril: »Sin človekov je izročen v človeške roke, in ubili ga bodo. In potem, ko bo umorjen, bo tretji dan vstal.«

³² Tega govora pa niso razumeli in bali so se ga vprašati.

³³ ¶ ¹ In prišel je v Kafarnáum. In ko so bili v hiši, jih je vprašal: »Kaj je bilo to, da ste se po poti prerekali med seboj?«

1. Mt 18,1

³⁴ Vendar so molčali,¹ kajti med potjo so se med seboj prerekali, kdo naj bi bil največji.

1. [molčali: ohranili svoj mir.]

³⁵ In usedel se je, poklical dvanajstere in jim spregovoril: »Če želi katerikoli človek biti prvi, ta isti naj bo zadnji izmed vseh in služabnik vsem.«

³⁶ In vzel je otroka ter ga posadil v sredo mednje, in ko ga je vzel v svoje naročje, jim je rekel:

³⁷ »Kdorkoli bo sprejel enega od takšnih otrok v mojem imenu, sprejema mene; in kdorkoli bo sprejel mene, ne sprejema mene, temveč tistega, ki me je poslal.«

³⁸ ¶ ¹ In Janez mu je odgovoril, rekoč: »Učitelj, videli smo nekoga v tvojem imenu izganjati hudiče, pa nam ta ne sledi, in smo mu prepovedali, ker nam ne sledi.«

1. Lk 9,49

³⁹ Vendar je Jezus rekel: »Ne prepovejte mu,¹ kajti nobenega človeka ni, ki bi v mojem imenu storil čudež, da bi lahko brž hudobno govoril o meni.

1. 1 Kor 12,3

⁴⁰ Kajti kdor ni proti nam, je na naši strani.

⁴¹ Kajti kdorkoli vam bo za pitje ponudil čašo vode v mojem imenu, ker pripadate Kristusu, resnično vam povem, ne bo izgubil svoje nagrade.¹

1. Mt 10,42

⁴² In kdorkoli bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, je bolje zanj, da bi bil okoli njegovega vratu obešen mlinski kamen in bi bil vržen v morje.¹

1. Mt 18,6

⁴³ In če te tvoja roka pohujšuje,¹ jo odsekaj proč; bolje je zate, da vstopiš v življenje pohabljen, kakor imeti dve roki in iti v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen,²

1. pohujšuje…: ali, ti povzroči, da se pohujšaš.
2. Mt 5,29; Mr 18,8

⁴⁴ kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen.¹

1. Iz 66,24

⁴⁵ In če te¹ tvoje stopalo pohujšuje, ga odsekaj proč; bolje je zate, da vstopiš v življenje šepav, kakor imeti dve stopali in biti vržen v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen,

1. ti…: ali, ti tvoje stopalo povzroči, da se pohujšaš.

⁴⁶ § kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen.

⁴⁷ In če te¹ tvoje oko pohujšuje, ga iztakni ven; bolje je zate, da vstopiš v Božje kraljestvo z enim očesom, kakor biti z dvema očesoma vržen v peklenski ogenj,

1. te…: ali, ti tvoje oko povzroči, da se pohujšaš.

⁴⁸ § kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen.

⁴⁹ Kajti vsakdo bo osoljen¹ z ognjem in vsaka žrtev bo osoljena s soljo.

1. 3 Mz 2,13

⁵⁰ Sol je dobra, toda če je sol izgubila svojo slanost, s čim jo boste začinili? Imejte sol v sebi in imejte mir drug z drugim.«¹

1. Mt 5,13