^{1 1} In začel jim je govoriti s prispodobami. »Neki človek je zasadil vinograd in okoli njega postavil ograjo ter izkopal prostor za vinsko kad² in zgradil stolp ter to prepustil poljedelcem in odšel v daljno deželo.

1. Mt 21,33
2. [vinsko kad: tj. posoda pod stiskalnico.]

² In ob primernem času je k poljedelcem poslal služabnika, da bi od poljedelcev lahko prejel sad od vinograda.

³ Oni pa so ga zgrabili in ga pretepli ter ga odgnali praznega.

⁴ In ponovno je poslal k njim drugega služabnika; in nanj so metali kamne in ga ranili na glavi ter ga spodili nespodobno obravnavanega.

⁵ In ponovno je poslal drugega; in so ga ubili in mnoge druge; nekatere so pretepli, druge pa ubili.

⁶ Imel je torej še enega sina, svojega srčno ljubljenega, tudi njega je zadnjega poslal k njim, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹

⁷ Toda tisti poljedelci so med seboj govorili: ›Ta je dedič; pridite, ubijmo ga in dediščina bo naša.‹

⁸ In vzeli so ga in ga ubili ter ga vrgli iz vinograda.

⁹ Kaj naj torej stori gospodar vinograda? Prišel bo in uničil poljedelce in vinograd dal drugim.

¹⁰ In ali niste brali tega pisma: »Kamen, ki so ga graditelji zavrnili, je postal glava vogalu;¹

1. Ps 118,10

¹¹ to je bilo Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‹«

¹² In prizadevali so si, da ga primejo, toda bali so se množice, kajti vedeli so, da je prispodobo govoril zoper njih; in pustili so ga ter odšli svojo pot.

¹³ ¶ ¹ In k njemu so poslali nekatere izmed farizejev in herodovcev, da ga ujamejo v njegovih besedah.

1. Mt 22,15

¹⁴ In ko so prišli, mu rečejo: »Učitelj, vemo, da si pošten in se ne oziraš na človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi, temveč v resnici učiš Božjo pot: ›Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?

¹⁵ Ali naj dajemo ali naj ne dajemo?‹« Ker pa je vedel za njihovo hinavščino, jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi kovanec,¹² da ga lahko pogledam.«

1. kovanec: v protivrednosti našega denarja sedem penijev kakor Mt 18,28.
2. Mt 18,28

¹⁶ In prinesli so ga. On pa jim reče: »Čigava je ta podoba in napis?« In rekli so mu: »Cesarjeva.«

¹⁷ Jezus jim je odgovoril, rekoč: »Povrnite cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.« In so se mu čudili.

¹⁸ ¶ ¹ Potem so k njemu prišli saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja; in vprašali so ga, rekoč:

1. Mt 22,23

¹⁹ »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: ›Če komu umre brat in za seboj zapusti svojo ženo, pa ne zapusti otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‹

²⁰ Bilo je torej sedem bratov; in prvi je vzel ženo in umirajoč ni zapustil semena.

²¹ In vzel jo je drugi ter umrl [in] niti on ni zapustil semena in tretji prav tako.

²² In sedem jo je imelo, pa niso zapustili semena. Zadnja od vseh je umrla tudi ženska.

²³ Ob vstajenju torej, ko bodo vstali, čigava žena bo od teh? Kajti sedem jo je imelo za ženo.«

²⁴ Jezus jim je odgovoril, rekoč: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate [ne] pisem niti Božje moči?

²⁵ Kajti ko bodo vstali od mrtvih, se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon; temveč so kakor angeli, ki so v nebesih.¹

1. [Mt 22,30]

²⁶ In glede mrtvih, da bodo obujeni; kaj niste brali v Mojzesovi knjigi, kako mu je Bog govoril v grmu, rekoč: ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov?‹

²⁷ On ni Bog mrtvih, temveč Bog živih. Torej delate veliko napako.«

²⁸ ¶ ¹ In prišel je eden izmed pisarjev in jih slišal skupaj razmišljati in ker je dojel, da jim je dobro odgovoril, ga je vprašal: »Katera je prva izmed vseh zapovedi?«

1. Mt 22,35

²⁹ Jezus mu je odgovoril: »Prva izmed vseh zapovedi je: ›Poslušaj, oh Izrael: ›Gospod, naš Bog, je edini Gospod.

³⁰ § In ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo;‹‹ to je prva zapoved.

³¹ Druga pa je podobna, namreč ta: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Nobena druga zapoved ni večja kakor ti [dve].«

³² In pisar mu je rekel: »Dobro, Učitelj, povedal si resnico, kajti samo en Bog je; in ni drugega razen njega.

³³ § In ljubiti njega z vsem srcem in z vsem razumevanjem in z vso dušo in z vso močjo in ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, je več kakor vse žgalne daritve in žrtvovanja.«

³⁴ Ko je Jezus videl, da je razumno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nató se mu nihče ni drznil zastaviti kakršnegakoli vprašanja.

³⁵ ¶ ¹ In Jezus je, medtem ko je učil v templju, odgovoril in rekel: »Kako pravijo pisarji, da je Kristus Davidov Sin?

1. Mt 22,41

³⁶ Kajti sam David je po Svetem Duhu rekel: ›Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov za tvojo pručko.‹‹¹

1. [Ps 110,1]

³⁷ David mu torej sam reče Gospod in od kod je on potem njegov sin?« In preprosto ljudstvo ga je rade volje poslušalo.

³⁸ ¶ In v svojem nauku jim je rekel: »Pazite se pisarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih¹

1. Mt 23,5

³⁹ in vodilne sedeže v sinagogah in najpomembnejša mesta na praznovanjih,

⁴⁰ ki vdovam požirajo hiše in za pretvezo delajo dolge molitve; ti bodo prejeli večjo obsodbo.«¹

1. Mt 23,14

⁴¹ ¶ ¹ In Jezus je sedel nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar²³ v zakladnico; in mnogi, ki so bili bogati, so veliko vrgli vanjo.

1. Lk 21,1
2. denar: košček bronastega denarja, glej Mt 10,9.
3. Mt 10,9

⁴² Prišla pa je neka siromašna vdova in vanjo vrgla dva kovanca,¹ kar je en novčič.

1. kovanca: to je sedmi del enega koščka tega bronastega denarja.

⁴³ K sebi je poklical svoje učence in jim reče: »Resnično, povem vam: ›Da je ta siromašna vdova vrgla vanjo več kakor vsi, ki so metali v zakladnico,

⁴⁴ kajti vsi ti so metali od svojega obilja, toda ona je od svojega siromaštva vrgla vanjo vse, kar je imela, celó ves svoj dohodek.‹«